delati še namesto "ranljivih, občutljivih itd." parazitov
Sodelavka je spomladi med lockdownom ostala doma. Doma ni mogla/hotela delati, ker menda nima interneta, v službo ni mogla/hotela priti, ker ni delal javni prevoz (do službe ima 4 km, kar se zlahka prevozi s kolesom, pa toliko ne zmore/noče prevoziti), s taksijem ni mogla/hotela priti, ker se je panično bala vožnje v tujem avtomobilu.
Ker imamo genialnega delodajalca ji je ta ustregel tako, da je gospa 3 mesece svirala k*** za 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} plače. NI bila na bolniškem dopustu.
Zdaj se je zgodba ponovila, sodelavka je že od oktobra doma. Razlogi enaki, menda je tudi zelo pod stresom, anskiozna, depresivna – u name it, vse je, ampak – ni na bolniškem dopustu.
Vsi v delovni skupini (5 ljudi), ki vsak dan delamo še namesto nje, smo očitno ob povečani delovni obremenitvi tako neznansko odporni, da nismo nikoli pod stresom, nikoli nas ni strah, nikoli nas ne obhajajo črne misli, nismo obremenjeni z drugimi stvarmi..
Dva od sodelavcev sta protestirala pri delodajalcu, da tako ne gre, da smo v dreku vsi in ne le uboga ženska srednjih let, ki se ji enostavno ne ljubi delati, vendar delodajalec pravi, da ženske ne more prisiliti k opravljanju dela v izjemnih okoliščinah.
Torej lahko jutri vsi ostanemo doma oz. izklopimo računalnike v domačih pisarnah ter sporočimo, da smo pod stresom in zato nezmožni delati.
Za crknt, kaj vse plačuje ta država!
Zaposleni naj opravljajo njim delegirana dela, naj predlagajo izboljšave, naj poiščejo rešitve morebitnih težav….
Torej, zakaj so na čelu oddelkov, skupin itd. postavljeni vodje?
Jaz bi zaposleno, ki “oh, ne more priti na delovno mesto” postavila pred dejstvo: delodajalec ti plača stroške internetnega dostopa, priskrbi ti računalnik in monitor za delo od doma in konec.
Očitno ta zmešani čas veliko število dejansko ali namišljeno norih izkorišča do nezavesti.
Vse to sem poskusila. Eni zmoremo vse, nadomeščat, se izgarat, drugi če morejo še en prst premaknit, začnejo jokat, da ne zmorejo ali letijo na bolniško.
Zdaj sem že pri koncu, manjka mi še par let do penzije, imam čisto vest, menim pa, da je veliko gnilega pri delodajalcih, ki ne odpustijo- ali ne morejo odpustit lene, izkoriščevalske sodelavce.
Dostop do interneta ni povsod možen. So lokacije, kjer preprosto ni možnosti ne kabla, ne mobilnega interneta, nič.
Ampak meni se zdi, da pri tej sodelavki pač ne gre za tak problem? Žal je takih lenuhov kar veliko. Sploh v JU ali pa v kakih podjetjih ala Telekom, Elektro in podobno se jih takole na kupe svaljka. Mladi, sposobni brez službe, lenuhi pa takole.
Avtorica zakaj obsojate? Ženska ni sama kriva, da nima interneta, tudi ni kriva, da se je potniški promet ustavil, siliti jo kolesariti vsakodnevno v vsako smer 4 km, ne morete je obsojati in siliti.
Kako veste, da ji je doma fajn, da ne bi bila raje v službi ob vas in, da ji je fajn, ker prejema manjšo plačo? Ko boste na njenem mestu, 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} na njene mestu, takrat mogoče ne bi bili polni obsojanja.
Verjamem, da marsikdo v tej situaciji izkorišča ampak vaša sodelavka ima po mojem upravičene razloge, da je doma.
Gretje tudi? Obsojajo taki, ki imajo polno rit. Ko jim celo tastari otroke prevzamejo za 24/7. Včasih sem se vozila 25 km v eno smer s kolesom, plačaj taksi brihta. Daj stanovanje, ki bo za avtorico primerno. Ali začepi. Avtorica ne razume niti, da če ima nekdo odločbo Zzzs, da ne sme, da ona pa komot, kot pravi, izklopi računalnik in gre. Da. In ima dostop do personalk, kjer potem razpravlja na forumu, v službi, da ne razume tudi, ko je kdo bolniško odsoten en teden, drug teden pa ne. In takemu zaupaj. 😳🙄
Če se avtorica počuti slabo, naj gre k zdravniku. Če jo je cel jame. Bo celemu teamu uslugo naredila. Brez nje bo bolje po novem letu. Toliko vem. S čimer se celotni team strinja.
Čakamo, da se tak človek spelje. Namesto rešitev predstavlja ona problem celotnemu teamu. Zihr se ji hlače tresejo, da še tu opleta. Utrujena od takih ljudi. In ko bo avtorica kaj več naredila, kot je opletanje z jezikom, potem bo šele pod stresom. ☺ veselo biciklovanje 🤣. Avtorica se ne zaveda, da ji niti jutrišnji dan ni garantiran. Niti njenim bližnjim. Podli so pa povsod. Ni izjema. 🤷♀️🙋♀️🤗 Stokrat raje v službi, ko nje ni. ☺🤷♀️Problem nastane, ko o življenju drugih nič ne ve. 😊
oranžerija, 03.12.2020 ob 09:47
Sodelavka je spomladi med lockdownom ostala doma. Doma ni mogla/hotela delati, ker menda nima interneta, v službo ni mogla/hotela priti, ker ni delal javni prevoz (do službe ima 4 km, kar se zlahka prevozi s kolesom, pa toliko ne zmore/noče prevoziti), s taksijem ni mogla/hotela priti, ker se je panično bala vožnje v tujem avtomobilu.
Ker imamo genialnega delodajalca ji je ta ustregel tako, da je gospa 3 mesece svirala k*** za 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} plače. NI bila na bolniškem dopustu.
Zdaj se je zgodba ponovila, sodelavka je že od oktobra doma. Razlogi enaki, menda je tudi zelo pod stresom, anskiozna, depresivna – u name it, vse je, ampak – ni na bolniškem dopustu.
Vsi v delovni skupini (5 ljudi), ki vsak dan delamo še namesto nje, smo očitno ob povečani delovni obremenitvi tako neznansko odporni, da nismo nikoli pod stresom, nikoli nas ni strah, nikoli nas ne obhajajo črne misli, nismo obremenjeni z drugimi stvarmi..
Dva od sodelavcev sta protestirala pri delodajalcu, da tako ne gre, da smo v dreku vsi in ne le uboga ženska srednjih let, ki se ji enostavno ne ljubi delati, vendar delodajalec pravi, da ženske ne more prisiliti k opravljanju dela v izjemnih okoliščinah.
Torej lahko jutri vsi ostanemo doma oz. izklopimo računalnike v domačih pisarnah ter sporočimo, da smo pod stresom in zato nezmožni delati.
Za crknt, kaj vse plačuje ta država!
Za 4 km bi se jaz vsako jutro potrudila in jo spotoma zapeljala do službe. In o svoji pripravljenosti obvestila delodajalca. Pa da vidimo, če bi si upal meni obesit njeno delo
Forum je zaprt za komentiranje.