Davek na nezdravo prehrano

Živijooooooooo!!
Sem debaterka, in debatiramo na trditev Podpiramo uvedbo posebnega davka na nezdravo prehrano!!!
Vas lahko prosim, če izrazite svoje mnenje o tej temi, ne glede na to ali je za ali proti trditvi?!
Ekipa in jaz bi vam bile zelo hvaležne 🙂
Priporočljivo je, da se kar se da razpišete, lahko vržete tudi kakšno debatko na to temo.!!
Drugače pa že vnaprej H.V.A.L.A.!!! 😀

Meni se zdi uvedba takega davka nesmiselna iz več razlogov.

Najprej je zanimivo, kje potegniti mejo med zdravim in nezdravim? Madžarska, ki je letos uvedla ta davek, je tipičen primer. Obdavčili so čips (maščoba in sol), niso pa obdavčili suhomesnatih izdelkov (maščoba in sol). Tu ni logike, je pa razumljivo, ker ima Madžarska močno mesno-predelovalno industrijo, medtem ko slane prigrizke pretežno uvaža… Kdo bo potem tisti, ki bo realno, brez vpliva lobijev, določil kaj je zdravo in kaj ne in kaj kako obdavčiti.

Kakšen je smisel dodatnega davka in kaj se bo s tem denarjem naredilo? Se bo vložilo v osveščanje? Se bo davek na bolj zdrava živila zato znižal? Ali bo le spet dodaten vir zaslužka, ker je to trenutno pač “trend” v Evropi? Bolj smiselno in učinkovito bi bilo, če bi se uredilo področje oglaševanja izdelkov, ki so namenjeni otrokom, in izdelkov, ki veljajo za nezdrave oz. bi jih država zdaj obdavčila. (Z oglaševanjem ne mislim le klasičnih reklam, ampak tudi promocije, razne nagradne igre, itd., konec koncev tudi sam dizajn embalaže.) Poleg tega bi bilo smiselno dajati precej več poudarka na zdravo prehrano v šolah in vrtcih, veliko več osveščanja v mladih letih, ker ima to večji učinek, kot nekaj dodatnih centov pri računu za vrečko čipsa.

Dokler se v glavah ljudi ne bo “nekaj premaknilo” in dokler bodo proizvajalci lahko z marketinškimi fintami “nagovarjali” otroke, tako dolgo noben davek ne bo imel željenega učinka, razen če je željen učinek dodatno polnjenje državne blagajne. Tisti, ki bi ga teh nekaj nekaj % davka resnično odvrnilo od nakupa, bo raje kupil cenejšo, praviloma še bolj nezdravo, različico nezdrave hrane. Tako ne bi kupil npr. le bolj poceni sladkega peciva, kot se ga zdaj dobi pri kakšnem dobrem slaščičarju, ampak bo poceni pecivo praviloma tudi tako, ki je še bolj sladko, vsebuje več aditivov, arom, itd. A je to smiselno?

No, še veliko bi se dalo debatirati… 🙂

davek na takšna živila se mi ne zdi smiseln, podrugi strani pa imam odgovor za malamamca, ki jo skrbi, kam bodo dali ta denar.Dali ga bodo npr. za sociaslne transverje, npr. rdečemu križu, ki bo kupil moko,sladkor in procesirano olje, da bo naredil pakete za reveže.Saj tam v pakete dajejo ravno vse te ZELO ŠKODLJIVA ŽIVILA kot bi hoteli, da ti ljudje čim prej pomrejo.
Res pa je, da je danes vse več debelih ljudi, poglejte okrog sebe-predvsem žensk.Ti debeli ljudje imajo številne bolezni-sladkorno,srce,ožilje,visok tlak…..in kar precej praznijo zdravstveno blagajno zaradi tega.Ne boste verjeli, ampak ravno te bolezni državo stanejo na milijone evrov.Jaz bi uvedel plačljive zdravstvene usluge za debele ljudi, ker pri njih v glavnem vse bolezni izhajajo iz debelosti.Če želi naj se baše s hrano in potem hodi k zdravniku, samo ne iz istega žaklja denarja

Ja, recimo kaj pa če bi poleg davka uvedli še razna izobraževanja za vse starosti, da bi ozaveščali ljudi kaj je in kaj ni zdrava prehrana, kaj je priporočljivo jesti in kaj ne. Davek pa bi šel v zdravstvene namene, tako da bi lahko tisti, ki ne bi prenehali z nezdravo prehrano dejansko sami sebi plačevali zdravljenja zaradi bolezni.
Strinjam pa se, da bi najprej seveda morali opredeliti je ZDRAVA prehrana in kaj NEZDRAVA prehrana. Ker če pogledamo s strani uvažanja hrane, recimo sploh ne vemo kaj se s kumaricami -ki prihajajo recimo iz Španije k nam-, med in po prevozu dogaja, oz. kako jih sploh vzgojijo. Tako, da konec koncev tudi zelenjava ni najbolj zdrava, ker je škropljena z različnimi škropivi, ki niso nujno najboljši za naše telo. Predlagam recimo, da bi država namesto uvedbe davka raje najprej podpirala SLOVENSKO DOMA PRIDELANO HRANO, potem pa vse ostale.

tudi slovenska zelenjava ni vsa zdrava.Ljudje bi morala težiti k temu, da si čim več pridelajo samo, če imajo to možnost.Če te možnosti res nimajo naj izberejo ekološkega kmeta in pri njem kupijo za celi teden zelenjave (celi teden zaradi stroška nabave, če je blizu lahko tudi vsak dan).V trgovinah je zelenjava lagko stara tudi 14 dni in še več.Predvsem bi si morali debeli ljudje zdravstvene usluge vezane na debelost plačevati sami, potem bi pomislili, ali se bodo basali s torticami, cukrom,mokco,testenine itd….Ravno tako bi si morali sami olačevati zdravljenje alkoholiki,kadalci,narkomani….madona, a sploh veste koliko je vseh teh ljudi, ki samo uživajo ob nekih zasvojenostih, pootem pa se zdravijo iz istega žaklja.Naj uživajo, ampak za svoj denar naj se tudi zdravijo !!!

No, se ne morem čisto strinjati… Če je človek debel, ne dobi nujno sladkorne bolezni, prav tako ne bolezni ožilja itd. Žal sem poznala kar nekaj ljudi, ki so živeli res zdravo, se zdravo prehranjevali in se rekreirali, pa niso doživeli starosti. Različne bolezni lahko doletijo marsikogar, tako da čisto tako posploševati ne gre. Kar se zdravstva tiče, je žalostno to, da bo npr. presaditev jeter stala četrt milijona, denar, ki bi ga lahko bolj smiselno porabili kot za reševanje kroničnih alkoholikov. No, ampak o tem ne teče debata 😉

Še nekaj na temo ločevanja zdravo-nezdravo. Že nekaj časa se v Evropi razna potrošniška združenja borijo za to, da bi bila živila označena s t.i. semaforjem, kjer bi na hitro videl ali neko živilo vsebuje veliko maščob, sladkorja, soli, itd. No, ta predlog je bil bolj ali manj ovržen, je pa zato sprejeto obvezno označevanje hranilnih vrednosti. Sama nisem videla veliko smisla v tem “semaforju”, ker menim, da povprečen potrošnik zelo dobro ve, kaj kupi, ko kupi čips ali bonbone ali suho salamo.

Preko generacij, ki včasih ni imela za osnovna živila smo prešli v družbo, kjer je vsega in kjer je vsega preveč. Kaj je “zdravo” in kaj ne, piše vsaj enkrat na mesec v raznih revijah in brezplačnih časopisih, torej je povprečen odrasel potrošnik še kako dobro obveščen in podučen. Težava so otroci, ki sami ne znajo kritično razmišljati, ampak se predvsem pri prehrani držijo zgleda staršev. Ravno na tem področju bi morala vmes poseči država in preventivno zdravstvo.

Iz mojega vidika problem še zmeraj predstavlja vsiljevanje (nezdravih) živil preko marketinških potez. Ravno tu bi morala Evropa s strogimi merili narediti cenzuro. Če samo pogledamo, koliko reklam se samo na tv vrti zgolj zato, da se privabi otroke: razni bonboni, čokolade, keksi, “zdravi” sladki prigrizki, čips, in še in še in še… Preko reklam ti poskušajo “prodati”, da gre za cool življenske stile in za nekaj blazno potrebnega. Ko otrok te izdelke v trgovini vidi, bi jih seveda imel. In ko se otrok tega okusa navadi in še posebej, če ga starši in okolica ne učijo drugega, bo v starejših letih nastal potencialni zdravstveni problem (čeprav se še vedno ne strinjam s tezo, da je za vse kriva le prehrana). Ko bodo otroci (lahko) začeli razmišljati drugače, takrat se bodo generacije potrošnikov ponovno zamenjale.

Glede doma pridelanih in predelanih živil se strinjam, da nam manjka promocija in podpora države, ampak ne zato, ker bi bila slovenska hrana kaj bolj zdrava, temveč zato, da postanemo manj odvisni od uvoznikov ter da ne onesnažujemo okolja po nepotrebnem. In španske kumare (ki niso bile krive za nič) niso najbrž nič bolj ali manj škropljene in nezdrave kot naše – žal tudi naši kmetje še zmeraj uporabljajo preveč kemije.

Mislim, da če kmetje želijo prodati svoj produkt, ne bo smel izgledati obtolčen, s črnimi pikami, črviv, itd. Nekaj škropiva moramo vedno uporabiti, če ne za drugo da zaščitimo svoj pridelek. Je pa res da na nekaterih kmetijah pridelujejo gensko predelano hrano, ki je prav tako ali pa mogoče še bolj nezdrava hrana kot uvožena.
Moram še omeniti da so na Madžarskem uvedli davek na čips, kar zavzema sam čips, kokakoli, bonbone, in v enem mesecu zaslužili 1,9 milijona evrov. In če bi Slovenija ta denar, ki bi ga zaslužila, vložila v razne kampanje in oglaševanje zdrave prehrane, bi bilo tudi več koristi, kot če bi denar šel, npr. v sodstvo.