Današnja mladina še manj druži

Isto vi opažate, današnja mladina starosti 17-25 let se manj druži kot smo se mi. Mi smo šli vsak vikend ven, moji otroci so kar doma. Tudi sodelavci isto pravijo, da so njihovi otroci kar doma.

Vse se spreminja..

Naša je stara 17. Ravnokar sem jo peljala na RD, kjer bo 12 gimnazijcev. In to ni prvič. Niti zadnjič.

Da si verjetno neka samska osamljena baba brez hčere. Tvoja laž ne koristi nikomur, najmanj tebi. Saj potrjuješ stereotip o sodobni osamljenosti.

sam res. Tudi jaz sem to opazil.

To je rezultat permisivne vzgoje. Tablice, telefoni,družbena omrežja, medvrstniško nasilje.

Otroci nimajo otroštva.

Podivjane današnje horde otrok ne marajo.

Moji se druzijo, so pa res med 25 in 30, necaki se druzijo, tisti cez 30 in tisti pod 20.

Je pa res, da smo sportna familija, vsi otroci so trenirali ali se trenirajo skupinske sporte in ocitno to spodbuja osebno komunikacijo in druzenje.

To ne pomeni, da kdaj niso doma in na igricah, a znajo oboje, tako biti doma priklopljeni, kot iti ven v druzbo.

Zato, ker so prestrašeni zaradi permisivne vzgoje; moški so prestrašeni, da jih bo ženska tožila za spolni napad, če jo samo pogledajo, ženske se bojijo ker skos pišete o ghb-ju v Parlamentu ali whatever itd.

Veliko srednješolk je pa tudi že na uspavalnih tabletah, ker jim je lajf too much, tako da sploh ne rabijo ven in tistega ghb-ja da jim moški podtikajo.

Je pa zanimivo, da v naših generacijah so nam starši prepovedovali hoditi ven, ampak smo morali biti vikende doma in se učiti, pospravljati itd. Niso jih vsi ubogali. Danes ko so vaši otroci doma, jih pa podite ven iz hiše.

Nikoli vam ni prav.

@resnica pa je: lep pozdrav iz kofetkanja na terasi z možem. Hčera še spi, ker je prišla okrog enih domov 😉

Nekateri so zelo družabni, moja hči ni, je doma, ne hodi ven, , niti nima prijateljic. Upam da bo kdaj bolje. Mi jo je pa žal. Je poštena prijetna simpatična punca. Ampak na splošno velja da se manj mladina druži. So izjeme, ki pa ne potrjujejo pravila. Od moje kolegice hči pa veliko hodi ven, tudi veliko fantov menja, oblači se izzivalno, v kiklce ki komaj ritko pokrije. To mi pa tudi ne bi bilo vsec.

Jaz mislim, da vzrok dvoje stvari:

1. nekateri otroci so znacajsko taki, introvertirani. Nekateri tako ostanejo vse življenhe, drugi se kasneje razživijo. Nič narobe.

2. razlog vidim v starših. Večina takih otrok, ki niso pretirano družabni v zgodnjem otroštvu ni bilo deležnih večjih druženj, ker jim starši tega niso omogočili.

Nekateri nimajo finančnih zmožnosti, tem ni za zameriti. Poznam pa veliko, res veliko takih, ki skoraj vdak mesec obiskujejo žurke s prijatelji. To so razne obletnice, okrogle, neokrogle, se družijo na moških in ženskih vikendih, itd. Medtem ko svojim otrokom npr. za RD v otroštvu niso namenili večjih druženj. So jim rekli, pripelji eno, dve najbolši prijateljici, so pojedle pico in tortico in to je to. Ali pa so na otroški RD povabili bolj svoje prijatelje, kot otrokove.

Tisti, ki imate nedružabne najstnike – pofilmajte za nazaj, koliko večjih druženj ste omogočili svojim otrokom? Koliko denarja ste namenili za NJIHOVE RDje? Ali vam je bilo za to škoda denarja? Ste škrtarili ob takšnih otroških dogodkih ali ste bili s tem bolj radodarni, kot na svojih okroglih in podobnih druženjih? Za katere ste namenili več časa, energije in denarja? Otroške ali svoje?

Nekaj doda elektronika, jasno. Vendar mislim, da sta glavna razloga ta dva.