Dal mi je zaročni prstan-sedaj imam občutek
In kdo je drugi? :)) Ali pa si napisala oksimoron. :)[/quote]
Vsaj dva sta potrebna za prepir. Če se en prepira še s sabo, se to potem šteje za dva?:)) Ne razumem, kaj si mislil.[/quote]
Če sta za prepir potrebna (vsaj) dva, potem pač eden ni dovolj a ne. Ne vem, česa ne razumeš. :)) Drugače pa pač napiši, da je eden dovolj, če praviš, da se lahko človek prepira sam s sabo. :))
Eno so tiste besede, ki so tam zapisane in ki jih partnerja izpovesta, drugo pa je realnost, ki pa je določena s tem, kar partnerja v resnici sta.
Zato je poroka še vedno nek simboličen ritual, saj s samo poroko in obljubami, nihče ne postane nekaj drugega in zaradi poroke bolj zvest, iskren ali pameten….:)
Razumem, da obstaja želja in marsikdo želi verjeti v večno ljubezen in zvestobo…Vendar je to le želja, poroka pa simbolizira to željo, ničesar pa sama po sebi ne ustvari.
Če želita poročenca živeti srečno do konca svojih dni, bosta morala prekleto dobro delati na tem, ne pa se zanašati na poroko. :)[/quote]Mislim, da v tem primeru ne gre za zanašanje na poroko (ali pač?), gre bolj za to, da si ona želi, da bi ji partner obljubil, ji izpovedal tisto kar si ona od njega želi slišat, ker njej je to pomembno. Seveda sama poroka nič ne spremeni, a če se nekdo boji/brani zaobljube kot take tudi to marsikaj pove o človeku in njegovem pogledu na zvezo.
Mogoče nič narobe, le nista se našla dva, ki jima taka stvar predstavlja popolnoma različne stvari. Škoda, ker sta to vedela že na začetku, a nihče od niju ni imel toliko poguma, da bi zadevo prekinil ali se kako drugače po/dogovoril.
Ni čisto tako.
Lahko moški izpolni njeno željo, če že ženska želi slišati tistih par obljub o zvestobi in ljubezni…Vendar je bistveno to, da zaradi tistih izrečenih besed in izpolnjene želje, moški ni zaradi tega nič bolj zvest ali ljubezniv.
Da izrečeš nekih par besed, da zadostiš nekim družbenim normam ali pričakovanjem, še te to ne naredi boljšega človeka.
Po drugi strani pa tisti, ki mu je poroka nek odvečen balast in ne izreče tistih obljub, ker to od njega pričakuje ženska ali okolica, ni zaradi tega nič manj zvest ali slabši, od tistega, ki to stori.
Treba je ločiti sam ritual od karakterja. Če se poročim, sem zato kaj boljši človek ? To je neumnost.
Ne vem, zakaj potem toliko varanja, pa ločitev, pa razočaranj…Če pa so tisti, ki so izpolnili pričakovanja okolice ali pa popustili, ker je žena želela slišati tistih par obljub, toliko boljši od drugih ?
Če jih izrečeš le zato, da zadostiš družbenim normam, potem imaš prav. Če jih pa izrečeš, ker tako čutiš in verjameš, je pa to lahko nekaj povsem drugega. Vendar namen poroke je v slednjem, ne tistem prvem. 🙂
Če jih izrečeš le zato, da zadostiš družbenim normam, potem imaš prav. Če jih pa izrečeš, ker tako čutiš in verjameš, je pa to lahko nekaj povsem drugega. Vendar namen poroke je v slednjem, ne tistem prvem. :)[/quote]
Kaj pa je poroka drugega, kot običaj ?
In ne glede iz kakšnega razloga čutiš izreči tiste besede, so to vedno še samo besede.
Meni to ne gre skupaj, da je toliko izrečenih besed in hkrati toliko razočaranj.
Mogoče ljudje mislijo, da je dovolj, če se izreče besede o večni zvestobi, za ostalo bo pa že poroka poskrbela. 🙂
Politiki tudi marsikaj izrečejo..Zakaj že ? 🙂
Meni pa gre skupaj. Ljudje marsikaj izrečejo, ker želijo ustreči pričakovanjem drugih (so pod pritiskom) in ne zato, ker vejamejo v svoje besede. Pusti politiko, lepo te prosim. 🙂
Če jih izrečeš le zato, da zadostiš družbenim normam, potem imaš prav. Če jih pa izrečeš, ker tako čutiš in verjameš, je pa to lahko nekaj povsem drugega. Vendar namen poroke je v slednjem, ne tistem prvem. :)[/quote]
in te besede moraš izreči glih na magistartu al kako? Mnogo bolj važno kot izrečene besede, je tisto v srcu in pri ta pravi ljubezni, ne potrebuješ ne vem kakih dokazov, ker jo čutiš.
Če jih izrečeš le zato, da zadostiš družbenim normam, potem imaš prav. Če jih pa izrečeš, ker tako čutiš in verjameš, je pa to lahko nekaj povsem drugega. Vendar namen poroke je v slednjem, ne tistem prvem. :)[/quote]
in te besede moraš izreči glih na magistartu al kako? Mnogo bolj važno kot izrečene besede, je tisto v srcu in pri ta pravi ljubezni, ne potrebuješ ne vem kakih dokazov, ker jo čutiš.[/quote]
Izrečeš jih lahko kjer želiš. Lahko si jih tudi samo misliš in jih nikoli ne izrečeš. Meni je vseeno. :))
Zame je poroka le običaj, ki pa ga ne bi opravil, če ne bi verjel v to, kar predstavlja.
Če jih izrečeš le zato, da zadostiš družbenim normam, potem imaš prav. Če jih pa izrečeš, ker tako čutiš in verjameš, je pa to lahko nekaj povsem drugega. Vendar namen poroke je v slednjem, ne tistem prvem. :)[/quote]
in te besede moraš izreči glih na magistartu al kako? Mnogo bolj važno kot izrečene besede, je tisto v srcu in pri ta pravi ljubezni, ne potrebuješ ne vem kakih dokazov, ker jo čutiš.[/quote]
Tako je. Boš imel vsak dan priložnost, da pravo ljubezen dokazuješ v vsakdanjem življenju. Še posebej takrat, ko se pojavijo težave.
Se strinjam, da zato izrečejo. A kar želim povedati, je to, da zaradi tega še nisi bolj zvest ali karkoli že.
Politiki pa so kar dober primer, saj so obljube eno, dejanja pa potem drugo. 🙂
Izrečejo marsikaj, da se zadosti pričakovanjem, potem pa živijo naprej svoj lajf kakršnega pač znajo živeti.
Jaz bi to spremenil v
Človek je zvest ali pa ni. Denar za poročanje pa mečejo stran oboji. :)))[/quote]
Poroka je brezplačna. 😉
Forum je zaprt za komentiranje.