Dal mi je zaročni prstan-sedaj imam občutek

On ji je dal zaročni prstan ker je ona tako želela… torej on je naredil 1 korak k njej…. tu je ravno težava ”vas” žensk… moški naredimo en korak, pol pa ve pričakuejte še drugega… namesto da bi ve tudi 1 korak popustile… in bi ble zadovoljne z zaročnim prstanom (karikiram) ne ko ga dobite, hočete že naslednjo stvar (v tem priemru poroko)

To je dostikrat tako……

Stvar je preprosta. Tako kot so obupani moški lahko odbijajoči/neprivlačni za nasprotni spol, tako so lahko tudi ženske. Je brez hrbtenice potem pa joka kot majhen otrok, ki ne dobi svoj kos pogače. Odkrito povedano, ni mi jasno kaj folk sploh počne v taki zvezi, jaz bi jo že zdavnaj dumpal in si poiskal drugo.

Ampak, če je samo obupana je še v redu, najhujša vrsta so maščevalne, posesivne ženske. Takih se je za bati.

On ji je dal zaročni prstan ker je ona tako želela… torej on je naredil 1 korak k njej…. tu je ravno težava ”vas” žensk… moški naredimo en korak, pol pa ve pričakuejte še drugega… namesto da bi ve tudi 1 korak popustile… in bi ble zadovoljne z zaročnim prstanom (karikiram) ne ko ga dobite, hočete že naslednjo stvar (v tem priemru poroko)

To je dostikrat tako……[/quote]
Kako zelo naivno. Ni čudno, da te potem lahko vrti okrog prsta, saj vidi, da si neodločen. Če je ne, naj bo NE, če pa se gresta naspol, pa se točno dogovorita o tem “naspol”.

Šele pozneje, ko mu je verjetno tečnarila in bila slabe volje, ker je povedal, da se ne bo nikoli, je popustil in bolj za hec povedal, da se bosta enkrat, pri 80-tih…
Moški popušča, ker želi imeti mir. Dolgoročno pa se to ne obnese, ker ženska nima le ene želje, ki bi bila različna od njegove. 🙂

Meni se vseeno v tem primeru zdi zelo pomembno ali gre za neko dalj časa trajajočo žalost, ki neko zvezo uničuje oziroma osebo tako zelo onesrečuje, da izgubi zaupanje v partnerja in razmišlja o prekinitvi odnosa ali pa gre samo za neko trenutno žalost, spoznanje, da neka želja pač ne bo uresničena, po kateri odnos normalno funkcionira naprej. Ker vendarle ljudje nismo roboti brez čustev. Tako moški kot ženske smo kdaj žalostni zaradi česa, kar je (ali pa ni) storil partner, tako kot smo tudi veseli. Fajn pa je, da je veselih trenutkov več. Problem pa ima, kdor pričakuje le te.

vaši mnenj me je minilo do poroke..

najhuje mi je samo, ko drugi toliko na zabavah sprašujejo in kaj čakava – in nimam kaj odgovoriti… on pa tudi ne da odgovora – ni to malo oz fajn čudno???

Poveš, da nič ne čakata in se nimata namena poročiti. Pa konec…Kaj pa druge briga, zakaj….
Moški pa je tiho, ker si ne upa zagovarjati svojega mnenja, ker ga je strah, da bo ženska užaljena.

Vse je odvisno od želje. Od tega kako je komu pomembna in s čim jo vse pogojuje.

Sam deluješ pa res, ko ena najstnica, ali res ne znaš povedat in samo sramežljivo mežikaš ob takih vprašanjih in po možnosti še gledaš v tla?

Če ti je to najhuje, še malo pritiskaj nanj, ko ti bo pa ušel, boš pa znala odgovorit na zabavah zakaj?

Poveš, da ne potrebujeta uradnega žegna in to je to.

saj sem ti tukaj ponudil, pa je Robi … ♥ brisal.
ponavljati pa nimam namena

Ne bova se poročila. Nama je pomemben odnos, poroke ne rabiva. Recimo. Odgovoriti nimaš kaj, ker nisi prepričana o svojih namenih.

On je modro tiho in to se mi zdi pravilno. Kaj briga druge, kdaj, kje in kako. Ni mu potrebno sploh ničesar odgovarjati. Tebi je pomembno le, kaj mislijo drugi.

Kaj pa misliš, da bo potem drugače, če bi se poročila?
V čem je hec te tvoje želje?
Njemu očitno to ni vrednota oz mu ti toliko ne pomeniš, da bi šel še pred oltar s tabo.

Kaj naj bi potem sploh imela od take poroke? O_o

Kaj pa misliš, da bo potem drugače, če bi se poročila?
V čem je hec te tvoje želje?
Njemu očitno to ni vrednota oz mu ti toliko ne pomeniš, da bi šel še pred oltar s tabo.

Kaj naj bi potem sploh imela od take poroke? O_o[/quote]
Ja ni vsega povedala… S poroko dobi pravico do njegovega premoženja. Pa ne tistega med nogami…
Ker se ji očitno mudi, s skupnim gospodinjstvom pa bi morala predolgo čakat…

Kaj pa misliš, da bo potem drugače, če bi se poročila?
V čem je hec te tvoje želje?
Njemu očitno to ni vrednota oz mu ti toliko ne pomeniš, da bi šel še pred oltar s tabo.

Kaj naj bi potem sploh imela od take poroke? O_o[/quote]
Ja ni vsega povedala… S poroko dobi pravico do njegovega premoženja. Pa ne tistega med nogami…
Ker se ji očitno mudi, s skupnim gospodinjstvom pa bi morala predolgo čakat…[/quote]Dvomim, da je to… , če pa potem pa res škoda, da jo je spregledal 😉

Kaj pa misliš, da bo potem drugače, če bi se poročila?
V čem je hec te tvoje želje?
Njemu očitno to ni vrednota oz mu ti toliko ne pomeniš, da bi šel še pred oltar s tabo.

Kaj naj bi potem sploh imela od take poroke? O_o[/quote]
Ja ni vsega povedala… S poroko dobi pravico do njegovega premoženja. Pa ne tistega med nogami…
Ker se ji očitno mudi, s skupnim gospodinjstvom pa bi morala predolgo čakat…[/quote]

Jaz avtorico razumem čisto iz osebne izkušnje. Ko jo prijatelji vprašajo, kaj čakata, je njej nerodno reči: “veš Micka, jaz bi se ful rada poročila, on pa se noče.” Zoprno ne? Kaj je hec želje, je spet drugo vprašanje. Jaz se dolgo nisem hotela poročiti. Bi se reklo, da sem v dokaj poznih letih pa le spoznala nekoga, s katerim, sem pa se želela. Zakaj? Ker se mi je zdelo, da sem pa le srečala človeka, kateremu bi z veseljem in ponosom rekla mož v vseh teh pomenih, ki si jih predstavljam. Ne zaradi pompa, obleke (itak ne bi delali cirkusa), ampak ker sem intimno tako čutila. Ko me je zavrnil, tega nisem doživela kot da se njemu ne da ukvarjat s kosom papirja, ki itak nič ne pomeni, ampak kot zavrnitev sebe kot ženske v najglobjem pomenu besede. Morda so bile moje želje smešne in nepomembne, bolečina je bila pa realna. Jebat ga, take mamo. Edino kar sem se iz tega naučila pa je, da mora človek najprej gledat nase, potem pa šele na druge. Torej naj avtorici ne bo nerodno povedat, kaj ona čuti, pa naj se on izgovarja.

Kar pa se premoženja tiče. Take ženske niti slučajno ne delajo tega zaradi premoženja. Tiste, ki se poročajo za premoženje, ponavadi moškega tako zmešajo, da je pripravljen narediti zanje čisto vse….

On ji je dal zaročni prstan ker je ona tako želela… torej on je naredil 1 korak k njej…. tu je ravno težava ”vas” žensk… moški naredimo en korak, pol pa ve pričakuejte še drugega… namesto da bi ve tudi 1 korak popustile… in bi ble zadovoljne z zaročnim prstanom (karikiram) ne ko ga dobite, hočete že naslednjo stvar (v tem priemru poroko)

To je dostikrat tako……[/quote]
Kako zelo naivno. Ni čudno, da te potem lahko vrti okrog prsta, saj vidi, da si neodločen. Če je ne, naj bo NE, če pa se gresta naspol, pa se točno dogovorita o tem “naspol”.[/quote]

Ampak nisi ti ravno enkrat pisal kako morata obadva v zvezi malo popustit?

spet si kontradiktoren!

Ja ni vsega povedala… S poroko dobi pravico do njegovega premoženja. Pa ne tistega med nogami…
Ker se ji očitno mudi, s skupnim gospodinjstvom pa bi morala predolgo čakat…[/quote]

Jaz avtorico razumem čisto iz osebne izkušnje. Ko jo prijatelji vprašajo, kaj čakata, je njej nerodno reči: “veš Micka, jaz bi se ful rada poročila, on pa se noče.” Zoprno ne? Kaj je hec želje, je spet drugo vprašanje. Jaz se dolgo nisem hotela poročiti. Bi se reklo, da sem v dokaj poznih letih pa le spoznala nekoga, s katerim, sem pa se želela. Zakaj? Ker se mi je zdelo, da sem pa le srečala človeka, kateremu bi z veseljem in ponosom rekla mož v vseh teh pomenih, ki si jih predstavljam. Ne zaradi pompa, obleke (itak ne bi delali cirkusa), ampak ker sem intimno tako čutila. Ko me je zavrnil, tega nisem doživela kot da se njemu ne da ukvarjat s kosom papirja, ki itak nič ne pomeni, ampak kot zavrnitev sebe kot ženske v najglobjem pomenu besede. Morda so bile moje želje smešne in nepomembne, bolečina je bila pa realna. Jebat ga, take mamo. Edino kar sem se iz tega naučila pa je, da mora človek najprej gledat nase, potem pa šele na druge. Torej naj avtorici ne bo nerodno povedat, kaj ona čuti, pa naj se on izgovarja.

Kar pa se premoženja tiče. Take ženske niti slučajno ne delajo tega zaradi premoženja. Tiste, ki se poročajo za premoženje, ponavadi moškega tako zmešajo, da je pripravljen narediti zanje čisto vse….[/quote]
Bogi njen partner, ko se njegova želi poročit, ne z njim, ampak zato, da ji ne bo nerodno odgovarjat na vprašanje. Ccc… Ga povsem razumem, da se tako upira poroki.

Kako zelo naivno. Ni čudno, da te potem lahko vrti okrog prsta, saj vidi, da si neodločen. Če je ne, naj bo NE, če pa se gresta naspol, pa se točno dogovorita o tem “naspol”.[/quote]

Ampak nisi ti ravno enkrat pisal kako morata obadva v zvezi malo popustit?

spet si kontradiktoren![/quote]
Ne jemat iz konteksta. Če sem pisal, sem pisal za točno določen primer in ne za vsakega, ki se pojavi v praksi. Kam pa bi prišli? :))

Jaz avtorico razumem čisto iz osebne izkušnje. Ko jo prijatelji vprašajo, kaj čakata, je njej nerodno reči: “veš Micka, jaz bi se ful rada poročila, on pa se noče.” Zoprno ne? Kaj je hec želje, je spet drugo vprašanje. Jaz se dolgo nisem hotela poročiti. Bi se reklo, da sem v dokaj poznih letih pa le spoznala nekoga, s katerim, sem pa se želela. Zakaj? Ker se mi je zdelo, da sem pa le srečala človeka, kateremu bi z veseljem in ponosom rekla mož v vseh teh pomenih, ki si jih predstavljam. Ne zaradi pompa, obleke (itak ne bi delali cirkusa), ampak ker sem intimno tako čutila. Ko me je zavrnil, tega nisem doživela kot da se njemu ne da ukvarjat s kosom papirja, ki itak nič ne pomeni, ampak kot zavrnitev sebe kot ženske v najglobjem pomenu besede. Morda so bile moje želje smešne in nepomembne, bolečina je bila pa realna. Jebat ga, take mamo. Edino kar sem se iz tega naučila pa je, da mora človek najprej gledat nase, potem pa šele na druge. Torej naj avtorici ne bo nerodno povedat, kaj ona čuti, pa naj se on izgovarja.

Kar pa se premoženja tiče. Take ženske niti slučajno ne delajo tega zaradi premoženja. Tiste, ki se poročajo za premoženje, ponavadi moškega tako zmešajo, da je pripravljen narediti zanje čisto vse….[/quote]
Bogi njen partner, ko se njegova želi poročit, ne z njim, ampak zato, da ji ne bo nerodno odgovarjat na vprašanje. Ccc… Ga povsem razumem, da se tako upira poroki.[/quote]

mislim, da ni problem, ker ji je nerodno pred prijatelji, ampak pred sabo. Ker jo vsako tako vprašanje spomni, da se je on enkrat želel poročiti, z drugo žensko, z njo pa se noče. Dejstvo je, da moški, kadar so res zagreti, nimajo nobenih ovir, da ne izpolnijo še takih kapric ženskam. Kadar pa postanejo bolj utilitaristično naravnani (beri gledajo na koristi), postanejo pa načelni.

Ampak nisi ti ravno enkrat pisal kako morata obadva v zvezi malo popustit?

spet si kontradiktoren![/quote]
Ne jemat iz konteksta. Če sem pisal, sem pisal za točno določen primer in ne za vsakega, ki se pojavi v praksi. Kam pa bi prišli? :))[/quote]
Vidi čuda. Kdo se oglaša o jemanju iz konteksta. Če tole ni ironično…

Ne jemat iz konteksta. Če sem pisal, sem pisal za točno določen primer in ne za vsakega, ki se pojavi v praksi. Kam pa bi prišli? :))[/quote]
Vidi čuda. Kdo se oglaša o jemanju iz konteksta. Če tole ni ironično…[/quote]

Ironično na kubik minimalno!

Bogi njen partner, ko se njegova želi poročit, ne z njim, ampak zato, da ji ne bo nerodno odgovarjat na vprašanje. Ccc… Ga povsem razumem, da se tako upira poroki.[/quote]

mislim, da ni problem, ker ji je nerodno pred prijatelji, ampak pred sabo. Ker jo vsako tako vprašanje spomni, da se je on enkrat želel poročiti, z drugo žensko, z njo pa se noče. Dejstvo je, da moški, kadar so res zagreti, nimajo nobenih ovir, da ne izpolnijo še takih kapric ženskam. Kadar pa postanejo bolj utilitaristično naravnani (beri gledajo na koristi), postanejo pa načelni.[/quote]

Hja, mogoče gre pa tud tale moški samo enkrat na led….

Kot je že napisala “ena raglja”, izkušnje lahko spremenijo človeka in vplivajo na naše odločitve.

Kot je že napisala “ena raglja”, izkušnje lahko spremenijo človeka in vplivajo na naše odločitve.[/quote]Torej poroka le ni nek brezvezen papir kar želijo nekateri prikazat, ker če bi bila, se ne bi bilo problem nikomur poročit.