Copata

Sprašujem ženske, zakaj nikoli niste zadovoljne s svojim moškim.
Če je tip svoboden in poskrbi kdaj tudi za svojo dušo, se venomer pritožujete, da ga nikoli ni doma, da morate vse postoriti same in oh in sploh ni nič od njega.
Če pa je moški bolj družinski tip, dober oče, pomaga gospodinjit, se pa spet pritožujete, da je dolgočasen, da vas ne pelje v družbo in ne vem kaj še vse in se že ozirate za kakšnim “macho-tom”, ki pa je frajer drugje ne pa doma (in smo že spet na začetku tega pisanja).
Kako se izmotati iz tega klopčiča???

Najti kompromis med obema skrajnostima? Tudi taki obstajajo. Saj ni treba, da je skoz doma in da ne gre nikoli ven s kolegi ali pa da greva sama ven. Ne vidim, v cem je problem. Pac malo tega in malo onega.

Zakaj pa vi moški niste nikoli zadovoljni s svojimi boljšimi polovicami.
Vse skupaj je zato, ker se ne znamo prilagajat drug drugemu. Na splošno pa ste moški sebični; glavno da je vam fino in udobno in delujete po liniji najmajšega odpora.

Žensko samo da spustiš samo en večer ven,pa že ponori in se goni z drugimi.Drug dan pa:oprosti.Ženske so kot divji kužki,jih spustiš in zbezlajo.

Jaz sem s vojim 100% zadovoljna, tako da nismo vse enake!

To se prav, da si ti pes s katerim se tvoja goni

pa kaj je z vami ljudje! a vas je velika večina tuki gor res tok nepopravljivo fasala kar se srčnih zadev tiče! jaz tega ne štekam. vsi samo neki jokate, pa obtožujete, pa predvsem ves čas posplošujete na podlagi kakega osebnega ponesrečenega parčkanja! juj, mi je mal zakuhal. za vas (no večino) je vse črno al pa belo. ostale barvne lestvice vmes ne poznate.

seveda. me se vse gonimo. oni so vsi ubogi in v precepu, ker nam nikoli ni prav. me smo vse po spisku tečne. pa kaj vam je.

dihi sadna, dihi… evo tri globoke vdihe in izdihe pa je. moj dragi ma lih tok “svobode” kokr hoče in lih tolk mi pomaga, kokr rabm. če slučajno kje ne pride zraven in mam, kdaj občutek, da sem vse sama ” mogla” nardit, sem sama kriva, ker ga nisem pustila, da bi pomagal, saj vedno želim imet vse čim prej popedenan. gre po principu: ma, ne, pust bom že sama. če bi mu pustila, bi on lih tko naredil svoje. velikokrat greva vsak s svojo družbo ven, pa nisva kot dva razpuščena psička.

Bravo Sadna, take rabmo. Samo bi se morale čim bolj razmnožit, da bi prevladale v tej družbi. Zagrenjene babe in dedce pa v geto!

ja pa nas dejmo klonirat, ne! lej, najlaži je bit zagrenjen. kaj se pa zamudiš! ampak res ne razumem te vsesplošne… ma sej sem že napisala, se ne bom ponavljala. torej, kdo se javi za kloniranje?

Najprej vprašaj svojega moža. Potem se pa klonirajta, če je tudi on res tako zadovljen kot ti praviš.
Samo da ne boš presenečena!

še ni moj mož 🙂
in če me občutki in vsi čuti ne varajo, je zadovoljen, sicer bi lahko odletel kot ptiček na veji. sicer pa lahko trdim, da med nama ni neizrečenih besed, princip:poveš in naprej greš :))) priznam pa,da je to rpvi tak človek v mojem življenju in da imam reeees sreeečo

Bog ti daj srečo in upam, da nisi stara sedemnajst let in zaslepljena z ideali, ki pa se na žalost v življenju premalokrat uresničijo.
Res ti želim vso srečo…….

hvala, za lepe želje!

ah, kje so že 17-ta leta!!!!! jih imam kar dekado več (plus minus, da ne bom preveč natančna – sej veš, anonimnost). zaslepljena pa nisem. žal, včasih je tko lažje,ampak sem že velikokrat mrzel tuš dobila v glavo, tko da lahko rečem, da sem po tem že kar zelo na relanih tleh. zato se pa tako zahvaljujem nekomu ozirmoa nečemu, za tega mojega zlatega moškega

Ja star pregovor pravi: “Dober in bedak sta brata” Ženske zelo hitro izkoristijo našo dobroto in prizadevnost. Mi pa smo v tem pravi zelenci!
Žal, tako je!

Bato – to si tako lepo povedal, da si zaslužiš mrzlo pivo.
Vsaka čast!