cimetove štručke
Lepo pozdravljene po dolgem času! Mislim, da že od Miklavža naprej nisem utegnila it sem gor in sem verjetno v hudem zaostanku:))), kar se dobrot tiče.
Imam eno veliko prošnjo (iskalnik mi ne najde):s hčerko bereva Bratec in Kljukec s strehe Astrid Lindgren in kar nekajkrat je napisala tudi o cimetovih štručkah. Ker je mojstrica besede, je napisano tako, da se nama obema cedijo sline. Ali ima kdo (morda Urša, ki je na švedskem, je še vedno?) kakšno idejo, kako bi to naredili? Predstavljam si sicer, da gre za kakšno boljše kvašeno testo, ki ga posipaš s cimetom in zavijaš v majhne štručke, vseeno bi pa rada vedela, če je kje kaka “finta”. Sicer bova kar poskusili, pa bo, kar bo.
Vsem želim cel dan lep dan!
Se to, ko smo ravno pri Bratcu in Kljukcu:
cevapcici, ki jih Kljukec tako rad je, v originalu niso cevapcici, ampak mesne kroglice, ki so ravno tako kot cimetove strucke tudi tipicno svedska jed. Izgledajo tako, kot cufte pri nas, samo malo manjse (ene 3cm premera imajo). Narejene so iz mletega mesa, specene na olju v ponvi, postreze se jih pa tipicno s pecenim ali kuhanim krompirjem ter marmelado iz brusnic.
Da boste vedele… 🙂
Ja, se to sem se spomnila: ko Pika Nogavicka v slovenscini pece piskote, pece v svedscini v bistvu pepparkakor oz. ingverjeve kolacke. Tudi za te sem enkrat ze napisala recept (pod svedski bozicni piskoti, se mi zdi, ali pa ce daste v iskalnik pepparkakor, tako jih boste zanesljivo nasle).
Zdaj se kaksnih drugih jedi iz knjig Astrid Lindgren ne spomnim. Ce se se cesa spomnite, mi povejte, pa bom poskusila najt recepte, ce zelite… ;)))
Punce, krasne ste!
Predelala sem vse recepte in če prej ne bo časa, pa drug teden, ko so počitnice, spečeva prvo dozo. Ne vem, če sem že napisala: od kar hodim na tale forum, pošiljam linke na možev domači naslov in mi je moral odpreti poseben direktorij, ker je zadeva prerasla razumne okvire.
Žal nimava prave mere, kadar gre za dobre stvari: vzdrživa se jih edino takrat, ko jih ni in ne bo preveč navdušen, ko bo “moral” spet kaj dobrega jesti:))). Samo mimogrede: še posebej pitulice so na “črnem” spisku, ker se jih hitro pripravi in še hitreje poje.
Sem bila tako vesela, ko sem videla, da so že odgovori: kot bi me poklicala draga prijateljica, da se po sto letih spet zaklepetava ob kavi. Bom poročala o uspehu!
Hvala!
Hej! Mene je vnuk tako prosil za cimetove strucke in sele letos sem z ursino pomocjo uspela narediti take ” Ta prave “.Tudi en danski recept,ki sem ga dobila takrat, je dober.
Tako sem jaz v otrostvu sanjarila o ingverju,ko sem brala severno literaturo. Seveda sem ingver spoznala mnogo kasneje in se takoj zaljubila vanj.
Povem vam se moje prvo srecanje s topljenim sirom – tudi v otrostvu.
Gledala sem celovecerni film(ne risanko) Heidi. In tam je tisti bradati ded v planinah z velikim razbeljenim nozem rezal na tanko sir,ki se je potem na jeklu topil. To je tako nepozaben prizor!
Seveda sem zaradi tega kupila prvi toaster in kotlicek za fondu in potesila zelje iz otrostva. Lep pozdrav na vse strani,tudi na sever Babi
No, preko TVja sem jaz vzljubila smetanove kolačke.
Gledala sem serijo Erazem in potepuh. In nekje je prizor, ko gre Erazem v trgovino in kupi za vsakogar dva smetanova kolačka. Joj, kako se mi jih je zaljubilo!!!
Sicer še danes ne vem, kateri smetanovi kolački so bili mišljeni v filmu, ampak vsakič, ko kdo omeni kakšne piškote v zvezi s smetano, se takoj spomnim na tisti prizor iz nadaljevanke 🙂
OK, mako, torej to izgleda priblizno takole:
vsi sedijo ob dolgih mizah, kjer je sedezni red narejen tako, da se vedno menjajo moski-zenska-moski-zenska, itd. Clovek pred tabo pa mora biti nasprotnega spola. Tako da bi jaz npr. sedela med dvema moskima in imela enega nasproti sebe. Ti trije tudi “delujejo” kot moji sogovorniki med vecerjo. Pred vsakim je lep pogrinjek, poleg kroznika pa obvezno tudi knjigica z besedili pesmi. Na mizi so na vsake 4-6 ljudi svece, bodisi tanke, dolge, bele v lepih svecnikih (crnih kovinskih vecrogeljnih, ponavadi) ali pa cajne svecke, urejene na kroznickih ali posebnih podstavkih. Pri vecerji je obvezno najprej predjed, kaksen prigrizek kot npr. losos na opecenih kruhkih ali kaj takega, potem glavna jed, potem desert. Pije se vino ali kaj sezonskega (npr. za bozicno vecerjo se pije posebno bozicno pivo), po koncu vecerje pa tudi pozirek akvavita (posebnega zganja, ki ima okus po janezu, mene spominja na grski ouzo in ga v bistvu ne maram 😉 za boljso prebavo. Med vecerjo se vsakih nekaj minut vstane, vzame v roke “pesmarico” in zapoje doloceno pesem (in pojejo vsi, pa se ful dobro pojejo, v Sloveniji to zihr ne bi delovalo :). Potem se nazdravi in vsede in je naprej.
Nazdravi se vedno tako, da mora zenska najprej nazdraviti levemu sosedu, potem desnemu, potem tistemu pred sabo, potem se sele lahko spije. Moski nazdravlja obratno.
Pesmi, ki se jih poje, so zelo razlicne. Npr. na bozicni vecerji pac bozicne pesmi, poleti kaj drugega, itd. Vecinoma kaksne narodne oz. vsaj take, ki jih vsi poznajo. Ce je vecerja zelo svecana (npr., na poroki ali kaksnem takem dogodku), je nekdo od gostov “mojster ceremonije” in on potem doloca, katero pesem se bo pelo. Pri svecanih vecerjah imajo tudi vecinoma vsi govore, vrstni red teh govorov spet doloca mojster ceremonije. Na eni poroki, na kateri sem bila, so imeli najet tudi zbor, ki je obcasno prisel v sobano, kjer smo vecerjali, in zapel kaksno pesem.
Na taki zelo svecani vecerji, so vsi zelo zrihtani. In res zelo. Ful bolj kot v Sloveniji. Vecerne obleke niso nic nenavadnega. Npr. za podelitev diplom na nasem faksu imajo diplomanti tako vecerjo v stockholmski mestni hisi, kjer je obvezna garderoba za moske frak (smoking ni dovolj!), ter za zenske prava vecerna obleka. Potem je seveda tudi pravi ples.
Malo ceremonije, malo tradicije, malo sveck in to, pa se naredi tako res velicastno vzdusje. 🙂 Meni je to zelo vsec…
Halo!
>za mizo zakonski pari ali sedijo skupaj ali ločeno in kje sedijo gostitelji in
>najuglednejši gostje.
Hm, nisem cisto zihr, kako je z zakonskimi pari, ker sem bila sama vecinoma na gostijah, ki jih je organiziral faks in pac zakonskih parov ni bilo, ker je vsak prisel sam. :))
Se mi pa zdi, da ne bi smeli sedeti skupaj.
Glede uglednih gostov in gostiteljev, lahko povem glede porok: tam je ponavadi miza v obliki crke U, na koncu v zavoju sedi poroceni par, na zeninovi strani so njegovi starsi, na nevestini njeni starsi, vsi ostali sedijo v krakih crke U, mesano med seboj zeninovi in nevestini sorodniki. Na eni poroki je bilo fino se to, da se je pred porocnim obredom organiziralo “predstavljanje”: to je bilo tako, da je mojster ceremonije razdelili ljudi v skupine, ki so se poznale (npr. zeninovi sorodniki po materini strani, zeninovi sorodniki po ocetovi strani, nevestine prijateljice iz srednje sole, nevestine prijateljice iz faksa, itd.) in je vsaka taka skupina (kaksnih 5-10 ljudi) imela pol ure casa, da nastudira svojo predstavitev. Potem se je vsaka skupina predstavila pred vsemi ostalimi, kaksnih 5 min na skupino. To mi je bilo zelo vsec, ker potem, po poroki, na slavju, se je tocno vedelo, kdo kam spada in smo se veliko bolj “mesali” in pogovarjali med sabo, kot ce bi bili cisti neznanci.
Aja, no se to, glede gostiteljev: na Nobelovem plesu po podelitvi Nobelovih nagrad imajo tudi tako rapozreditev, da vsi nagrajenci + clani kraljeve druzine + drugi ugledni gostje sedijo pri isti mizi. Tako npr. prestolonaslednica Victoria sedi med dvema nobelovima nagrajencema, isto kraljica in princesa Madeleine. Kralj, predsednik nobelove fondacije in premier Persson pa “zabavajo” zene nagrajencev.
Ojla Urša,
hvala za ponudbo. zdaj moram samo še priti do Emila (je iz knjižnice, čeprav iz Loenneberge:))
Mora, povedati, da sem cimetove štrukeljce spekla že dvakrat. Domačim so zelo všeč in prvič so izginili tik-tak. Zato sem drugič vzela skoraj 600 g moke in malo prilagodila sestavine (predvsem masla je bilo malo preveč za moj okus). Oh, so dobre, je rekla hčerka in jih danes odnesla na plavanje…
Forum je zaprt za komentiranje.