Cilli con carne
CHILI CON CARNE
SESTAVINE
500 g mletega mešanega mesa
4 čebule
3 stroki česna
2 veliki dozi rjavega fižola (v obliki ledvičk – Kidney beans, doza ima cca 600 g)
2 majhni dozi koruze
1 vrečka začimb Kotany za Chily con carne
2 žlički mlete paprike
2 žlici moke
sol + poper
paradižnikova mezga
tabasco po okusu
Najprej prepražimo čebulo, da postekleni, dodamo mleto meso in prepražimo, da izhlapi tekočina. Dodamo sesekljan česen, mleto papriko in moko ter začimbe iz vrečke, na hitro premešamo in dodamo fižol iz doze s tekočino ter odcejeno koruzo. Dobro premešamo, posolimo, popopramo ter dodamo tabasco po okusu. Zalijemo z vodo, da nastane gosta zmes, kot enolončnica. To kuhamo cca 45 min, da se čebula razkuha in okusi prepojijo. Če je preredka jo zgostimo z moko. Zraven se odlično prilegajo kakšne koruzne tortilje ali pa kruh.
Natanko kot Aida. Edino vedno dam 2 konzervi RDEČEGA fižola, sicer so po 400 g, a je vseeno dovolj. Se mi zdi, da je na oko bolj “mehiško”, če je rdeči fižol. In koruza.
Če ne maraš zgoščanja z moko, lahko z vilico stisneš kakšen fižol. In daš veliko čebule.
Kar ostane, vedno zamrznem, pa četudi je samo nekaj žlic. Vsaj za eno porcijo kot priloga k nečemu drugemu potem vedno prav pride.
Mimi
Joj, se oproščam, ampak sem popolnoma pozabila na to temo. Ta teden je bilo v službi noro…
Ker pa sem danes kuhala prav ta chili, me je prešinilo, da sem na nekem forumu nekaj ponudila 🙂
Skratka, čeprav se bere zakomplicirano (sploh seznam sestavin je velik), je najbolj enostavna mesna jed, kar sem jih kdaj kuhala:
– 2 srednje veliki čebuli,
– 1 strok česna (jaz jih dam malo več),
– oljčno olje,
– 2 zravnani žlički čilija v prahu (jaz količino čilija prilagajam glede na osebe, ki ga bodo jedle ter glede na to, koliko svežih feferonov dodam),
– 1 svež sesekljan rdeč čili ali feferon z odstranjenimi semeni,
– 1 zvrhama žlička mlete kumine (ali strtih semen),
– sol in sveže mlet črn poper,
– 1/2 kg mletega govejega plečeta ali najboljše možne govedine (jaz ponavdi vzamem zelo lep kos govejega stegna brez vidne maščobe in ga doma sama zrežem na majhne koščke, je večinoma vsem bolj okusno kot mleto meso),
– 200 g posušenih paradižnikov v olju (včasih izpustim in ni opazno),
– 2 konzervi paradižnika po 400 g (jaz dodam samo 1, ker imamo radi bolj gosljato)
– 1/2 paličice cimeta,
– 2 konzervi odcejenega rdečega fižola (najokusnejša in najugodnejša varianta je sparov rdeči fižol)
– 2 narezani zeleni papriki (to je moj osebni dodatek :))
Čebulo in česen sesekljamo, na kratko popražimo na olivnem olju, dodamo kumino, čili, svež čili/feferon (jaz dodam še papriko), solimo in popramo. Dodamo mleto ali narezano meso, popražimo, dodamo sesekljane oz. v mešalniku zmlete paradižnike (ene in druge), cimetovo palčko in po potrebi kozarec vode. Če je potrebno, dosolimo.
Zavremo, pokrijemo s peki papirjem (jaz sem od začetka delala tako, pa nisem ugotovila pomena takega početja in sem prenehala) ter s pokrovko. Na štedilniku (ali v pečici na 150°) kuhamo uro in pol. Pol ure pred koncem kuhe dodamo fižol.
Jaz zadevo velikokrat skuham vnaprej, “trikrat” pogret je še boljši, pa velikokrat ga tudi zamrznem.
Dober tek in brez zamere za tako zamudo :))
Nočem težit, toda v Chili con carne nikar ne gre “kumina” (caraway) ampak “kumin” (Cuminum cyminum) ali laška kumina, po angleško “cumin”
in ne kumina
Toliko v vednost in splošno izobrazbo, za tiste, ki ste željni novega znanja. Ostale pa naj ta prispevek ne moti.
Konec koncev je popolnoma vseeno, katere začimbe damo v določeno jen, glavno je, da nam je končni izdelek všeč in tekne.
Spoštovana ga. Mimi,
Vaše poste vedno preberem, – no, če utegnem brskat po netu. Že veliko sem se naučila od Vas.
To soboto gostim kar številno družbo. Smo pa v tem ponovoletnem času prenažrti vsega. Pa Vas prosim za mnenje o konbinaciji jedilnika.
Za začetek, ko gostje prihajajo bi ponudila narezek. Podarjenih salam, kosev pršuta, podarjenih sirov bi se rada “znebila”, oziroma se mi zdi prilika da jih “vnovčim”. Za glavno jed pa bi pripravila Cilli con carne po receptu Jamija. Da pa bi bila stvar bolj sproščena, bi lonec postavila na sredo kuhinjske mize in vsakdo bi si lahko sam postregel. Malo računam, da bom dobila kruhove skledice. Saj paše, a ne??? Za otroke bi pa v fritezi pripravila piščančje krokete. S tortami nimam težav, ena bo nutelina z mascarponejem, ena pa sadna. Pili bi refošk, pa sokove seveda.
Me pa begajo količine. 16 odraslih, 8 otrok. Kako velik lonec Cilli con.c. mora biti???? Nestrpno pričakujem Vaš odgovor, pa lep večer.
Ker je Moja omenila, da bo kuhala chili con carne po Jamiejevem receptu, naj še dodam, da je recept mišljen za 4 osebe, čeprav moram priznati, da jaz za 4-5 oseb vzamem 3/4 kg (oz. 75 dag mesa). Če ga ostane kako zajemalko, ni problema, ga zamrznem ali pogrejem naslednji dan, je pa zadeva tako dobra, da je prej zmanjka, kot da bi je ostajalo 🙂
Chili con carne se avtentično postreže z rižem.
Tu je primer serviranja:
Pa še o količinah: glede na to, da bo za začetek narezek, je po moji oceni za 4 osebe dovolj ½ kg mesa + ostala zelenjava. V receptu ni napisana velikost fižolovih konzerv: mirno lahko vzameš veliki konzervi, posebno, če vam ustreza manj mesnata hrana oziroma glede na to, da bo za predjed meso.
O bog, Moja, kako si me presenetila najprej s tisto gospo, potem še vse ostalo (gospo pa res kar pusti, na forumu se vsi tikamo).
Ko bi ti vedela, kako malo takih izkušenj imam… Tako da kar pomagajte vsi na forumu!!!! Pripombe Saše in Ljubljančanke so že na mestu.
Težko ocenjujem jedilnike, to je samo debata. Kot si rekla, narezek vedno prav pride, časovno zapolni, možno ga je res lepo in privlačno narediti, če si vzameš čas. Koščki raznobarvne zelenjave (in tudi sadja!) zadevo naredijo še bolj privlačno.
Če priznam, nikoli ne vem, kaj narediti poleg čilija. Notri je meso, je fižol, tako da neke zares škrobne priloge sploh ne bi potreboval. Ponavadi piše, da se ga lahko je samo s kosom svežega domačega kruha. Glede na to, da večkrat spečem kruh, bi ga poleg takšnega čilija za toliko ljudi gotovo spekla. Seveda pa ga lahko kupiš. Po tej asociaciji so kruhove skodelice tudi dobre, seveda.
Pri nas zraven vedno skuham zdrobove kroglice, ampak razlog je drug. Otroci namreč močno vihajo noske nad mesom, fižolom in koruzo (potem pa jim skuhaj čili, ha!), vendar jaz vztrajam, da včasih skuham tudi kaj izven njunih želja. Tako so zraven zdrobove kroglice, ki jih imata oba zelo rada, tu in tam kakšen košček potem še pomočita v čili. Za navajanje na okus, če ne drugega.
Tudi tole z rižem je v redu, mislim za naša kosila. Sploh fino, da sem enkrat videla serviran čili, doslej sem pač priredila po naše.
In pravzaprav jaz zraven naredim še solato, imamo jo radi, zato ne vidim razloga, da je ne bi. Če po pravilih paše, pa ne vem.
In še količine? Kuham v glavnem samo za nas štiri, od tega so otroci bolj špičasti in je skoraj vseeno, če jih sploh ne štejem. Žlahte imamo bolj malo, kakšnih pogostejših razširjenih praznovanj ne prirejamo. Z leti imam vedno več veselja do kuhanja, rada bi poskusila sto različnih stvari, velikokrat kaj skuham samo zase. In tako sem ratala mojster kuhanja v mini količinah 🙂 Za 16 ljudi bi bilo tudi mene strah, a bi se že lotila. Štela bi kot Saša in Ljubljančanka, množila osnovni recept.
V kakšnem loncu pa se boš tega lotila? Jaz bi že tukaj imela težave. Gotovo bi se lotila kuhanja vsaj v dveh loncih hkrati. Če se mora nekaj časa kuhati, je verjetno razlika, v kolikem času zavre ipd. Ne vem, nimam izkušenj. Bi pa bilo zanimivo tole dati v pečico – tako sem že delala nadevane paprike, imam široko veliko alugus kozico, ki gre z ročaji in steklenim pokrovom vred v pečico, super se je obneslo, le svoj čas potrebuje. Če nimaš pokrovke, lahko daš čez pekač alu folijo. Če se ti preveč izsuši ali zgosti, lahko vedno razredčiš z vodo (le obratno je težje).
In nič hudega, če nekaj čilija ostane, res ga lahko po porcijah zamrzneš. Če v osnovi ne bo preveč pekoč, ga bodo poleg kroketkov pomočili tudi otroci, seveda pa tega ni treba v osnovi računati. Tako ali tako, če delaš za 16 ljudi, ne moreš narediti res hudega, ljudje so različni. Za tiste “ta hude” daj na mizo malo tabasca ali popra, pa si naj sami naredijo po želji.
Hja, vidiš, koliko stvari ne vem. Pravzaprav samo berem, šele po vzpodbudah s foruma sem začela stvari delati in kuhati malo drugače, uvajati nove jedi, poskusila sem to in ono. Pri vsem bi rada vedela, kako in zakaj, primerjam med seboj in to je to. Res pa je, da sem zadnje čase opazila, da lahko še svoji mami za kakšno reč povem, kako in kaj, šele sedaj vidim, kako “malo” in enolično me je pravzaprav naučila.
Tako da – prepričana sem, da ti bo čili dobro uspel. Skuhaj ga toliko prej, da se bo v loncu že malo ohladil in “uležal”. In z vsemi začimbami po malem, lahko je dodati, težko odvzeti.
Bomo držali pesti, ti pa poročaj. Pozdrav, Mimi
Jaz včasih, kadar imam goste in pripravim chili, za predjed pripravim koruzni tortilja čips (najbolj okusen in cenovnougoden glede na kvaliteto mi je Sparov – njihova blagovna znamka, na voljo imajo naravnega (ki je samo slan) in pekočega) – jaz na primer krompirjevega čipsa sploh ne maram, ta mi je pa odličen kot prigrizek.
Zraven pripravim dve, tri pomakice: vedno vsaj tisto na osnovi paradižnika in paprike in tisto na osnovi sira / smetane / jogurta. Včasih naredim tudi guacamole. Prvi dve lahko kupiš že pripravljeni v trgovinah, ampak jih jaz ponavadi kar sama skupaj zmečem, za guacamole pa ne vem, če ga kje lahko že dobiš pripravljenega. Morda.
Je pa ta tortilja čips tudi zato fin, ker ga lahko kasneje mirno postrežeš zraven chilija, ker ga zaradi oblike marsikateri gost porabi tudi kot “žlico”. Pomakice pa kar na mizi pustiš.
Če pa imaš v mislim polento, se pa meni zraven super prileže popečena polenta.
Ampak najrajši od vsega imam tudi jaz zraven riž (kar je seveda odvisno od osebnega okusa).
Pa dober tek.
Forum je zaprt za komentiranje.