Čikat ali Bijar

Lepo pozdravljeni, dragi popotniki!

Nas je dopust že kar resno zagrabil in tako rekoč smo z eno nogo že v kampu. Samo v katerem?! Cincava med Čikatom na Lošinju in Bijarom na Osorju. Z iskalnikom sem našla cel kup lepih stvari o obeh kampih, tako da je odločitev še težja. Imamo hčerko staro tri leta in pol in enega na poti. Imamo čoln, tako da se lahko tudi kam zapeljemo do lepše plaže. Ker dopustujemo 3 tedne, nam je fajn, da lahko tudi odpešačimo do mesta, v bistvu, da se avta skoraj ne dotaknemo ves čas dopusta.
Kaj predlagate, Čikat ali Bijar?

Najlepša hvala za odgovore!!!

Težko je odgovoriti na tako splošno vprašanje. Oba imata svoje dobre lastnosti in če iščeš, najdeš tudi slabe.

Čikat je večji in je bistvena razlika ali si ob morju ali “visoko na celini”. V bližini kampa so hoteli s svojo plažo, en del plaže je mivka. Ker je večji kamp, ima več infrastrukture. V kampu je več možnosti za rekreacijo in v kampu sta restavracija in trgovina. V okolici Čikata je več možnosti za sprehajanje: do hotelov ali do Malega Lošinja.

Bijar je manjši kamp in Osor je manjše mestece.

Oba kampa sta obrnjena na isto stran neba, to je zunanja stran otoka.

Vem, napisano ne pomaga veliko k odločitvi.

Bijar je nama sicer super, vendar je res – Osor je pravzaprav vas s parimi gostilnami in enim sladoledarjem. Razen tja pa drugam skoraj ne moreš na sprehod, ker je edina cesta glavna (do Osorja je luštna sprehajalna asfaltirana pot). Kamp sam je simpatičen, cel v senci in z malim otroškim igriščem in trgovinico, kjer dobiš glavne stvari, tudi hladilnički so. Sanitarije ok. Kar se tiče plaže za otroke, en zalivček (pri razvalinah) je kamnita plaža, ostalo skalnato, zato vprašanje, kako vam bo všeč. No, če mate čoln, se boste drugače znajdli. Čikata pa ne poznam, zato ne morem primerjat. Aja, voda je božanska (čeprav sva lani zadnje dneve pri tisti skali, kjer sva se kopala, opazla eno malo meduzo).

Čikat: ogromen: šotor pri šotoru.

Midva sva šla poleti 2003 na ta otok, kar na slepo. Ustavila sva se v Osorju, ki nama je bil izredno všeč. Ker pa ne morema biti na enem mestu več kot 3-4 dni (popotniški duh), sva se po dobrem tednu (!) prestavila v Čikat. In nama je že naslednji dan bilo žal, saj je samo bivanje, kamp in vzdušje v Osorju veliko prijetnejše. Sploh z čolnom je v Osorju zabavno, saj si v velikem zalivčku, imaš pa možnost it na obe strani otoka, saj je čisto zraven preliv skozi katerega se lahko pelješ. Ali pa čez zaliv na (menda) odlično divjo plažo. Midva imava sicer gumijast čoln na vesla, tako da se v ta podvig nisva spustila. Tudi čoln imaš lahko čisto pri sebi, so pomolčki za lažje vstopanje… Morje je odlično, je trgovina z vso potrebno ponudbo (cenejša kot v Čikatu), kamp cel v senčki na terasastem pobočju, vsi imajo razmeroma blizu do trgovine/morja/sanitarij…

Do Osorja vodi tudi prijetna potka, je pa žal res tako, da v samem mestecu ni skoraj ničesar (je Aja dobro opisala, pozabila edino na trgovino 🙂 ). Midva sva vseeno rada hodila tja. Je pa malo naprej eno večje mestece, kamor sva pa hodila s kolesom. Čeprav dvomim da bi do njega hodil kaj dlje kot iz Čikata do Malega Lošinja.

Čikat je pač en masovni kamp brez duše. Šotor pri šotoru, prikolica pri prikolici, kaj rado se zgodi tudi da moraš presneto daleč do vode. Njegova prednost je v tem, da je velik, kar pomeni pestrejšo ponudbo, plaže bolj za otroke (če se prav spomnim je en del peščen) in razmeroma blizu mestu, ki kar kipi od turizma.

Čikat je velik, a je razgiban in lahko najdeš zelo različna mesta za taborit. Seveda, če prideš v začetku sezone ali konec sezone, je več izbire glede prostora. Tudi kvaliteta sanitarij je zelo različna: ena vozlišča so nova/novejša, prijetna na oko, s toplo vodo, druga pa še iz jugoslovanskih časov.

hm, tri tedne … če boste šli v bijar, je v osorju bolj malo zabave. v avgustu imajo sicer osorske glasbene večere, tj. koncerte s klasično glasbo. lahko greste v hribe. v nerezine – to je tisto mestece, ki ba je omenil/a monaco – pa ni iti za peš. ni sicer tako zelo daleč (3 km), ampak bi bilo treba hoditi po glavni cesti (razen če greste čez hribe).
čikata pa ne poznam, vem pa, da se da s tiste strani otoka, kjer je kamp, priti tudi peš v m. lošinj.
seveda pa je od vas odvisno, kako se boste odločili, kake vrste dopust bi radi. upam pa da boste uživali, kamorkoli že greste.

Jaz sem za Cikat,v Osorju je bolj dolgocasno vse skupaj.

Mnenja so precej deljiva. Jaz sem bila že v obeh kampih, pa mi je Bijar veliko bolj všeč. Je manjši, medtem ko je Čikat ogromen, da se kar zgubljaš v njem. Nima pa noben kake posebne plaže. Sploh Čikat ima za tako velik kamp malo plažico dolgo okoli 20m( morda se malo motim, ampak brisače nimaš kam dati, če nisi zelo zgoden…okoli pa je grda plaža,….
V bijarju je imel en prijatelj mali čolniček in 10 min.vožnje smo porabili do zelo lepe plaže, kjer smo bili sami.

čikat vam toplo odsvetujem saj če prideš sredi sezone, nimaš kam postaviti prikolice ali šotora. ta kamp sprejme 2500 ljudi. zdaj pa računajte: le okoli 20m plaže je prodnate. ostalo okoli so samo grde ostre skale. kako se bo na ta mali 20meterski del zgužvalo 2500 ljudi?? brisače nimaš kam postaviti če ne greš ob 6h zjutraj na “brisača-rezevration”. tako ali tako se pozneje nagužvajo usi okoli tebe in na plaži je grozna gužva. to govorim iz lastnih izkušenj in NIKOLI VEČ me ne bodo bideli tam. sanitarije pa…. raje ne govorim. na živce so nam šle žuželke ki pa so bile stalno v šotoru…. bljak!

biljar je pravo nasprotje tega!!!!!!

Pravkar smo se vrnili iz kampa Bijar. Sam kamp je super. Parcele v senci, plaža lepa (tudi skalnat del je lep), idealno za počivat. Priporočam! Le cene v trgovinici in stojnici s sadjem so malo pretirane (npr.: ledeni čaj 1,5 l – 14 kun oz. 2 eur, kilogram grozdja 35 kun – skoraj 5 eur…). Moram pa povedati, da smo bili izredno razočarani v bližnjem mestecu Osor in sicer v gostinskem lokalu “Buffet OSOR”. To je prvi lokal, ki ga srečaš, ko prideš iz kampa peš v Osor. Na videz je bilo tam zelo lepo, krasna terasa, iz kuhinje je lepo dišalo… Zato smo se ob popoldanski pijači odločili, da pridemo na večerjo. Ena od natakaric je bila tudi zelo prijazna in nam je takoj pokazala sveže ribe v vitrini, nam eno stehtala in rezervirala. Zvečer pa pridemo in najprej smo morali čakati na mizo, kljub rezervaciji. Ko smo sedli smo takoj opazili, da so gostje za ostalimi mizami nejevoljni. Ko so nam prinesli pijačo, je družina za sosednjo mizo, očitno so prišli prej kot mi in še niso bili sploh posreženi, enostavno vstala in odšla. Malo naprej so za dvema mizama Italijani postali tudi glasno nestrpni in pričeli klicati natakarje, kateri so se zgovarjali na gužvo, v resnici pa so hodili gor in dol s praznimi rokami. Eni od teh miz so nato prinesli napačne jedi, drugi pa so obupali in po prvi jedi (ko so zaman čakali glavno jed kar precej časa) protestno zapustili lokal ne da bi poravnali račun. Italijanka, ki je bila posrežena napačno pa je šefu, kateri je medtem prisedel k eni od praznih miz in si prižgal cigareto (!), na glas povedala, da v življenju še nikoli ni bila tako slabo postrežena. Namesto da bi se ji opravičil, ji je zabrusil: che cavolo! (vsebinski prevod: “koji ku…). Ta isti šef je predtem nam postregel vino, kar je storil zelo nespretno, poleg tega pa je bil on sam tako naparfumiran, da se ni dalo vina še nekaj časa okušati. Nato so nam postregli tako, da so prinesli najprej dvema, ki sva naročila hladno predjed (hobotnico v solati,kjer je bilo dvakrat več krompirja kot hobotnice), ko sva že pojedla, je tretji dobil špagete, naš najmlajši (8 letnik) pa še vedno ni dobil svoje prve jedi. Kar nekajkrat smo urgirali, preden je dobil svoje lignje na žaru, že pošteno sestradan. Špageti so bili zgodba zase. Naročeni so bili špageti z vongolami, dobili smo špagete z rdečo omako (kdo še dela morske sadeže na rdeče???), z najmanj enim decilitrom olja in školjke so bile dondole, ki so veliko slabše od vongol. Vrnili smo skoraj nedotaknjene, sama sem jih le poskusila (jaz sem naročila na srečo hladno predjed) in tako slabih špagetov že dolgo nisem srečala. Ti špageti so stali 200 kun!!!!. Pokazali smo jih šefu, kateri se ni prav nič sekiral. Za glavno jed smo naročili kovača (sanpjer) na žaru, saj ta riba v pečici veliko izgubi. Seveda so nam jo naredili v pečici in od 1,1 kg ribe je ostalo bore malo. Tako smo odšli skoraj lačni a precej olajšani v denarnici, saj je večerja nanesla 1.136 kun!! Glede na to toplo odsvetujem obisk tega lokala.

Forumu se opravičujem, ker sem se nekoliko oddaljila od teme, vendar take izkušnje zlepa ne pozabiš. Bila pa je to na srečo edina slaba točka celega dopusta v kampu Bijar. Kamp priporočam vsem, ki se želijo odpočiti.