Če bi morali izbirat – bi izbrali svoje poslanstvo / vizijo ali skrb za nekoga?

Vprašanje je naslednje.

Imate neko svojo idejo, vizijo, sanje, kariero, karkoli hočete in želite to uresničiti in že začnete uresničevat. Potem se zgodi – rodi se vam hendikepiran otrok, starša prizadane trajna bolezen in morate izbirati med oskrbo te osebe ali svojimi sanjami?

Bi se odločili za svoje sanje in človeka dali v oskrbo nekomu drugemu ter jih ne glede na vse uresničili ali jih pustili in naslednjih 10 ali 20 let skrbeli za tisto osebo?

Brez odgovorov: “oboje bi” in ostalega parlamentiranja … Kako bi izbrali in lahko izberete samo eno možnosti oz, če se vam je že to zgodilo, kako ste se odločili in ali vam je žal?

Sem izbrala osebo in ni mi žal. Ostalo kar in kolikor utegnem.

Zakaj ne oboje?

Morda res svoje sanje ne izpeljes po prvotnem planu, morda ne dosezes tistega visokega cilja, ki si si ga zadal, lahko pa izpeljea vsaj del tega, prilagodis se situaciji in zivis naprej.

Kaj pa, ce sam zbolis? Se odpoves sanjam? Prilagodis si jih in speljes, kar se da, ni tako?

Vedno se najde resitev, ce jo zelis najti.

.https://youtu.be/BPl3wEnG5v0

Zato ker skrb za nekoga zahteva celega človeka 24/7. Očitno ne razumeš kaj to pomeni.

Če ne boš izzivela svoje sanje/poslanstva… boš vsako leto slabše opravljala skrb za osebo. Če je vaša želja tako velika, se lahko pojavi tudi depresija, neizpolnjenost….

Naredite tako da vam ne bo žal, vsekakor pa sajne lahko postanejo samo hobi ali pa oskrba, redni obiski.

S čim bi lažje živela? Z zavedanjem, da nisi bila ob osebi ko te je potrebovala ali da si pustila sanje zato, da bi lahko bila ob tej osebi?

O takih zadevah se človek odloča, ko je v taki situaciji. Nepotrebno (in kruto) je, da na silo sprejema neke hipotetične odločitve. Velja za številne situacije, ne le za tukaj opisano.

Če vzamem zadevo tako, kot je vprašanje postavljeno – izberem poslanstvo. Se mi pa (še) ni zgodilo.

Sicer je odvisno od tega kdo je oseba in v kakšnem odnosu sva in kako res nemogoče bi bilo početi oboje, pa čeprav slabše, kot če bi se eni stvari posvetil 100%.

Za otroka upam, da bi bila sposobna poskrbet, vsaj do odraslosti. Je pa lahko pametovat, ker to ni macji kaselj.