Če bi bili posvojeni …

Ali bi si želeli vedeti, kdo so vaši biološki starši?

Ja. Ampak bo si zadala da to nalogo iskanja preložimo po 18 letu. Seveda pod pogojem da se pri posvojiteljih dobro počutim.

Drugače bi začela iskati, bežati že prej.

V resnici na to lahko odgovorijo samo ljudje, ki so bili v taki situaciji. Tudi ko jih so običajno skopi. Predvsem ker je v sloveniji večina posvojencev iz tujine (vsaj zadnje desetletje). Večina pa jih ima vprašanja o svojem izvoru, kar je nekaj najbolj normalnega. Ne želijo pa vsi spoznati bioloških staršev. O tem je potrebno z otroci govoriti. Odkrito. Od vedno. Ne skrivati stvari. Pač letom primerno. Jaz imam posvojeno hči. O njenem izvoru ni veliko znanega. Seveda bom delila z njo te informacije in ji pomagala v iskanju, če se za to odloči. Pri vsej tehnologiji mislim da se bolj na to zanašajo trenutno ljudje pri iskanju, kot pa na podatke, ki jih imajo ob posvojitvi. Upam samo, da če se odloči iskati da ne bo razočarana in da bo dobila odgovore na vprašanja, ki jih bo imela. Kot starš pač želiš otroka zaščititi. Ampak včasih ga pač ne moreš, lahko pa mu stojiš ob strani.

Ker nihče ni veselo presenečen, ampak so vsi razočarani.Starši pijanci, nesposobneži ali pa iz intelektualne družine in bi bila ogrožena kariera ženske…Hvala lepa! Če me takrat niso marali, kaj naj bi zdaj z njimi???                         Enako je reagiral Marjan Šarec, ko so ga kontaktirali njegovi pravi sorodniki: Moji sorodniki so samo Šarčevi, drugih nimam!

Poznam nekoga, ki je posvojen. Sedaj je mož in očka. Njegova posvojitelja ga obožujeta. On ima zelo rad njiju. Za njegova otroka sta to edina stara starša. Pa vesta, da je posvojen. On nikoli ni imel želje spoznat bioloških staršev. Strogo odklanja. Ko smo ga vprašali zakaj, reče da pač nima želje.

. https://youtu.be/dst_ODJ0H0I

Glede na to, da sem vzgojena v duhu druzine in familije, bi si zelela vedet in spoznat svoje bioloske korenine, kar pa ne pomeni, da crtas ljudi, ki so skrbeli zate, ravno nasprotno, razsiris familijo.

Sama sem posvojena in sem celo življenje iskala možnosti da bi poiskala svoje biološke starše. Sama sem ko ni bilo nikogar doma poiskala papirje prebrskala naslov bioloske mame katera je bila se lep cas na tistem naslovu vendar pa nisem bila dobro prepricana kako naj pogovor zacnem ko sem jo klicala in tako nekaj casa potem do 16.leta rajsi nisem drezala. Ko pa sta se moja posvojitelja locila sem pa oceta pripravila do tega da sva se skipaj zapeljala do nje in takrat sem mislila da sem dobila vse v zivljenju. Kasneje ko sem sama prvic rodila hcerkico pa sem ugotovila kaksna je v resnici in sem bila po eni strani vesela da sem jo spoznala po drugi strani pa bi rajsi videla da je nikoli ne bi spoznala saj sem ugotovila na kaksen nacin se prezivlja da samo izkorisca otroke katere je se imelq pri sebi samo zaradi denarja da njej celo zivljenje ni bilo treba delati in ko me je z dojenckom vrgla na cesto. Tako da sama je ne zelim videti nikoli vec niti slisati vec zanjo ker zame preprosto ne obstaja vec. Nasla sem ljubezen mame v zlahti mojega bivsega partnerja oceta prve hcerke in sem vesela dq je tako saj je res ta oseba kot mama meni in njo obravnavam kot mamo z obcutki in nazivom.

Jaz bi želela vedeti.

Znanec je posvojen. Posvojitelja sta oba ok.

Poba je tam pri cca 15ih našel podatke kdo je mama. Je pa živela v sosednji občini. Kako je tako enostavno zvedel, mi ni jasno. No, rodila ga je, ko je bila še pod 18. Ko jo je spoznal, je bila stara nekaj čez 30. Imela že dva druga otroka, vsa zblojena, kadila, pila, počela neumnosti kot, da bi bila še vedno najstnica. Ampak za tega posvojenega fanta pa je bila terna. Najboljša ženska na svetu. Čisto nor nanjo. Seveda, ker mu je dovolila popivati, kaditi, početi lumparije, ko je bil pri njej.

V glavnem čisto se mu je odpeljalo. Že prej je počel neumnosti, samo posvojitelja nista bila zadovoljna. Potem pa najde biološko mamo, s katero ga je skupaj popival, kadil, bluzil… noro zanj.

K sreči se je čez par let unesel in prerasel svojo mamo, kar se obnašanja tiče. Pa pogruntal, da sta posvojitelja prava starša.

težko je nekaj razglabljat, če nisi v taki situaciji. kolikor poznam sebe, bi najbrž hotela vedeti, čeprav bi si s tem nakopala najverjetneje same težave. Ženske, ki dajejo v posvojitev imajo namreč same hude hude težave (alkohol, droga, prostitucija, živijo v nasilnih zvezah, incest…….).  Pridne študentke, ki bi dale otroka v posvojitev zaradi družinske sramote namreč že dolgo ne obstajajo več.

Težko je reči, če nisi v njihovi koži. Jaz bi verjetno iskala, samo toliko, da vidim, iz kakšnega okolja sem prišla, a dvomim, da bi z njimi vzdrževala stike. In če bi starše našla, je vprašanje, kakšni bi bili. Če bi bila problematična, recimo alkoholika  ali odvisnika, ne bi niti hotela vzpostaviti stikov. Po drugi strani nekateri tega nočejo vedeti. Bratranec ima odraslega posvojenega sina in fanta njegovi biološki starši ne zanimajo in ju ne išče. Verjetno je dosti odvisno tudi od tega, kako se počutiš v družini, ki te je posvojila.

Ne, Nikoli ne bi hotela izvedeti, če bi bila v taki situaciji; , ker velikokrat kot je že nekdo napisal, se to ne zaključi lepo in pozitivno. Ljudje so še bolj potrti in razočarani po razodetju resnice in pravega stavrševstva – samo v filmih včasih je srečen scenarij.

Ko to nekdo stori,  da odda otroka, to stori bodisi iz stiske, nedozorelosti in v tistem, trenutku ali pa ko mama umre pri porodu; tudi je tako najbolje za tako malega otroka. Zakaj si potem v zreli dobi, ko že nekaj dosežeš, odpirat neke nepojmljive in hude rane preteklosti,; pusti in živi dalje.

Iščejo in ko jih najdejo so zelo razočarani. Ideali se v hipu razblinijo.

Vsak otrok je radoveden in bi si želel spoznati svoje biološke starše. Če bi se z njimi ujel, bi zagotovo dobili poseben prostor v njegovem srcu. Kdor misli, da posvojeni otroci ne bodo nikoli iskali svojih bioloških staršev, je v naiven.

Zavedati se morate, da so posvojitelji v večini dobri ljudje, ki se leta soočajo z neplodnostjo, za otroka dajo skozi veliko postopkov (zdravstvenih, psiholoških itd.) in si otroka iz srca želijo. Zaradi tega so posvojenci v večini razočarani ko spoznajo biološke starše, ker so od svojih staršev navajeni “luksuza”. Pa ne samo v materialnem smislu, ampak v vseh pogledih.

Podatki o bioloških starših so tajni.  Tudi posvojitelji ne vejo, kdo je rodil otroka.  Otroci sploh ne morejo priti do podatkov.

Drugo so te novodobne posvojitve iz Afrike, kjer posvojitelj dobi vse informacije o starših oz. materi.

Pozdravljeni!

Če otrok ki je posvojen in to ve in želi spoznati svoje biološke roditelje ima vso pravico jih spoznati in verjemite da ni dobro to prelagati. Vas pa kot posvojitelje tusi nima biti kaj strah da bojo vzeli otroka nazaj. Če otrok star naprimer 13 let želi spoznati biološke roditelje se rajši poteudite v vsej svoji moči da mu to omogočite in stojte mu ob strani. Ker od takrat naprej vas bo še bolj orok potreboval na čustvenih moralnih in vseh pogledih.

Vedite da ste ga vi vzgojili in ne oni in da se vi otroku nabolj pomembni samo otrok bo pa tudi potreboval določen čas da vse to procesira

Podatki o posvojiteljih niso tajni…. Vse se da izvedeti na csd juali pa v prvotni rojstni list oziroma na katere koli uradne dokumente tudi tiste iz bolnice ko je bil otrok odpuščen iz bolnice.

Ne vem. Jasno, da bi pričakovala, da se mi pove, da sem posvojena. Ampak ne vem pa, če bi želela (s)poznati svoje biološke starše.

Podatki SO tajni, pri otroku pa sta v matičnih knjigah kot starša vpisana posvojitelja.

Prijateljica je posvojena, stara je nekaj čez 50 let.

Od otroštva ve, da je posvojena, a vedno je rekla, da sta njena mama in ata ta dva, ki sta jo posvojila. Ta, ki sta zanjo skrbela in jo imela rada od prvega dneva.

Nikoli ni iskala bioloških staršev, ker je vedno rekla, da sta to neka tujca, ki sta jo pač slučajno spočela in tista ženska še rodila. Nič več.

Nehaj nakladati.  Podatki o bioloških starših so tajni.

Biološka mati (ali starša) podpišeta papirje, s katerimi se:

– ODPOVESTA vsakršnem obveznostim, stikom in kasnejšim zahtevam po informacijah o posvojiteljih in otroku

– STA BREZPOGOJNO in ZA VEDNO anonimna in jima je zagotovljena anonimnost, tudi če bi ju otrok čez leta želel iskati.  Do podatkov o starših ne more priti niti policija.

Tu gre za posvojitev in ne za rejništvo.  Otroci bioloških staršev NE MOREJO najti.  Posvojitelji NE MOREJO dati podatkov posvojencem, ker jih NIMAJO.

Enako je pri umetnih oploditvah z darovalčevimi spermiji ali jajčnimi celicami.  Anonimnost je ZAGOTOVLJENA.

Veliko otrok je prvo v rejništvu, preden so posvojeni. In ja posvojitelji vedo kdo so starši v večini. Ni da se na veliko v sloveniji novorojenčke posvaja od neznanih. V tujini ti tudi dajo podatke (če jih imajo). Pri darovanem semenu se pa tudi lahko odločiš da vzameš od nekoga, ki se je pripravljen slišati/razkriti otroku ko je polnoleten. Vsaj v tujini je tako, da se moški (in ženske), ki darujejo celice lahko odločijo da imajo otroci možnost kontaktirati jih.

Drugače smo pa 2022. Lahko imaš nula podatkov o svojih prednikih, pa z enim preprostim testom in vključitvijo v bazo najdeš sorodnike. Večina posvojenih odraslih tako najde sorodnike.