Če bi bil danes Jazbinškov zakon, kakšne bi bile cene stanovanj?
pivo je bilo eno marko ali 120 tolarjev, ko so uvedli evro je bilo pa 1 evro, kar je bilo 2 marke, pol je pa bliskovito šlo na 2 evra, se mi zdi, stanovanja so se kupovala po nekje 10 do 15.000 mark, kar pomeni, da bi bilo dons ene 7-10 jurjev evrov, če upoštevamo porast cen stanovanj, predvsem v Ljubljani in nepriznano inflacijo. Je pa bolje tistim, ki dobijo socialna stanovanja, z nakupom stanovanj so se ljudje ujeli v neko past vzdrževanja, socialcem krije vse stroške država pa nimajo nobene brige, še nobenga niso vrgli ven zarad neplačanih računov..
Tista stanovanja, kao Jazbinškova, bi bila danes zastonj. 30 let brez vzdrževanja bi propadla in večina razpadla na prafaktorje.
Omenil bi, da je bil Jazbinskov zakon najboljša in najbolj pravična privatizacija družbene lastnine v SLO.
[/quote]
Če si bil takrat zraven, gotovo tako misliš. Tisti, ki pa zdaj kupujemo in slišimo, za kakšne cene se je to kupovalo, kar zdaj mi kupujemo, nam je pa ob teh zneskih kar slabo.
V začetku devetdesetih let je stopil v veljavo t. i. Jazbinškov zakon, na podlagi katerega so lahko najemniki v družbenih stanovanjih le-ta odkupili pod ugodnimi pogoji. Po tem zakonu pa se stanovanja zaradi dolgotrajnih postopkov denacionalizacije še vedno kupujejo.
Po pisanju Financ je tako kupec oktobra za dobrih sto kvadratnih metrov veliko stanovanje na Miklošičevi cesti v Ljubljani odštel 1.500 evrov. Toliko za takšno stanovanje znaša mesečna tržna najemnina.
Privatizacija stanovanj po Jazbinškovem zakonu je trajala dve leti, in sicer od oktobra 1991 do oktobra 1993. Po pisanju Financ je bilo tem času prodanih 139.087 od tedaj skupno 220 tisoč stanovanj v družbeni lasti. Večina ostalih stanovanj je bila denacionalizirana.
Direktorica ljubljanskega stanovanjskega sklada Jožka Hegler je za časnik Finance pojasnila, da lahko imetnik stanovanjske pravice stanovanje po tem zakonu še vedno odkupi, če se denacionalizacijski postopek konča neugodno za vlagatelja denacionalizacijskega zahtevka. Stanovanje v takšnem primeru ostane v lasti občine oziroma druge državne ustanove, imetnik stanovanjske pravice z začetka devetdesetih let pa ga lahko odkupi, ko je denacionalizacija pravnomočno končana.
Heglerjeva je še pojasnila, da je kupec upravičen do nakupa po takratnih pogojih. To pomeni, da če kupnino poravna v enkratnem znesku, mu priznajo 60-odstotni popust in lahko cena za kvadratni meter stanovanja znaša tudi 14 evrov. Po podatkih Heglerjeve je trenutno v postopku še nekaj deset denacionalizacijskih postopkov. Na ta način je bilo lani v Ljubljani prodanih okoli 150 stanovanj, predlani pa približno sto. V skladu s tem so Finance razkrile tudi zanimivost, ki govori o tem, da je bila na mizi dilema, ali naj stanovanje stane toliko kot avtomobil 101 ali golf. Odločili so se za vrednost zastave 101.
Forum je zaprt za komentiranje.