brezposelnost in kuhanje
Ostala sem brez službe in se na novo organizirala. Tudi kar se tiče kuhanja. Zelo pazljivo kupujem v različnih trgovinah (čeprav še nismo tako brez denarja, da bi morala kupovati slabo hrano), načrtujem jedilnike, da je hrana pestra, naštudirala sem nekaj receptov starih slovenskih in tujih jedi itn. Pet nas je, štirje vsejedci in ena vegeterjanka. Po treh mesecih sem ugotovila, da na dan za hrano porabimo 20 eur. To se mi zdi fantastično v primerjavi s prej, ko smo veliko jedli zunaj, večkrat sem kupila kakšnp zamrznjeno zadevo – v glavnem bistveno manj zdravo in vsaj 2x dražje. Če bi imeli še vrt ali kakšne sorodnike na kmetiji, bi bili na konju. Priporočam, da se tudi vi tako organizirate, če vam je kuhanje v veselje in če radi dobro in zdravo jeste. Ampak to je res mogoče samo, če si doma. Ob službi meni ni zneslo pol od tega.
Ja, ni enostavno kuhati vsak dan za toliko ljudi. Jaz si ne predstavljam, da ne bi imela vrta, da bi morala vse kupiti. Na vrtu pridelamo krompir, solato, redič, korenček, zelje, por, paradižnik, peteršilj, vse začimbe… Mogoče vam uspe pridobiti kakšen košček zemlje, da boste tudi doma kaj pridelali. No, še veliko uspešnega kuhanja ti želim in vsekakor kakšno službo v prihodnosti. Doma je veliko dela, denarja pa žal ni.
Kako pa postopati, ko en član zna kuhati in rad kuha, drugi pa ne zna (ker mu nikoli ni bilo treba), oz. zna kuhati samo hitro pripravljeno hrano (ocvrte ribje fileje in podobne predpripravljene jedi – ki so seveda dražje).
Kako človeku dopovedati, da je to
1. zapravljanje denarja
2. da je blazno nezdravo.
Saj bi ves čas jaz kuhala, a se mi zdi neumno podpirati lenobo nekomu še naprej. Po drugi strani pa si mislim – ni mi treba jesti teh E-jev in ostalih strupov, če ima ta oseba čas, da bi se naučila kuhati (je brezposelna, preživljava jo midva z možem), a je enostavno prelena, da bi se potrudila kaj več kot to, da strese juho iz vrečke v vrelo vodo in ocvre že pripravljene ribe.
Kaj svetujete?
Midva imava srečo, da delava doma. Tako imam dovolj časa za kuhinje(sicer moram potem delati še zvečer, včasih ponoči). Apak rada kuham in pečem, hrano kupujemo eko, pri kmetu, tudi žita, tako da kruh pečem doma. Res je dobro, mož in otroci navdušeni, denarja se manj zapravi, kuhanje pomirja (sploh če se kdo drug ukvarja z otroki tačas ali če se sami lepo zaigrajo), pa še združuje, če kaj skupaj delaš (zavitke, kruh itd.).
Kaj kupujemo?
– Jelenov kruh (temen)
– bio mlečne izdelke iz Hoferja
– od suhomesnatih izdelkov samo pršut, meso večinoma vseh vrst
– sezonsko zelenjavo in sadje
– ne kupujemo raznih sladkih pijač, sadnih jogurtov, sladkarij, čipsov, nutele …
Ne vem, če kupim ribe, je to prbl. 20 eur, če meso, vsaj 10 itn. Pa saj ne moreš pojasti za kosilo 1 perutnice …
Npr. meso ja govejo juho, ki mora biti nemastno, ker ga pojemo v celoti: kupiti ga moram 1,3 kg, da je dost, pa zraven recimo pire in špinača.
Bočnik za golaž tudi okrog 1,4 kg, da potgem ostzane še za kakšno polivko čez testenine naslednji dan. Od kure jemo samo perutnice ali zrezke, in tudi fileji pridejo okrog 10 eur. Perutnice so seveda cenejše, pa svinjski zrezki tudi, goveji pa že ne več. Ne vem, saj to je povpšrečje, ampak raje imam, da je meso manjkrat, pa takrat dovolj in kolikor toliko kvalitetno. Tega galofaxa je itak že preveč …
Ko šparamo, kuham povprečno kosilo za euro in manj na osebo.
Ko jemo kolikor toliko normalno, je kosilo euro in pol na osebo.
Ko jemo zdravo, je kosilo vsaj 2-3€ na osebo.
Ja, vem, je zelje zdravo in poceni, ampak sori, če ga kako leto ješ vsak dan, se ti zagabi in ga potem kako leto videt nočeš.
Za 3 odrasle porabim 400€ za hrano, pa če bi lahko več, bi še več, vsaj na račun sadja, zelenjave in rib, pa tudi na račun boljšega mesa in mesnih in mlečnih izdelkov (beri bolj domače).
Forum je zaprt za komentiranje.