Bratovševa ali Glinškova ploščad ?
Kupujemo stanovanje v tem delu Ljubljane in me zanima glede teh dveh ploščadi ali so kakšne razlike v kvaliteti gradnje ,ker bloki so si različni , zgrajeni pa v istem času.
Bratovševa je tudi večja samo imaš pa lahko avto v garaži.
Ali je zvočna izolacija dobra v teh blokih na Bratovševi in Glinškovi ?
No ja mi živimo na B.p. in smo čisto zadovoljni . Kvaliteta gradnje je ok. tudi zvočna izolacija je presenetljivo dobra napram drugim socialističnim blokom so pa na B.p. manjša stanovanja in večji bloki.
Vse imaš blizu od polja do gozda, kmete kjer lahko kupuješ zelenjavo pa v mestu si hitro.
Ploščad naj bi se naslednje leto pričela obnavljati je pa zgrajena kvalitetno samo dolgo ni bila vzdrževana zaradi nedorečenega lasništva. S parkiranjem nimamo problemov. @ Riba is katere prve roke pa ti je poznana kvaliteta gradnje na ploščadi ? In ne nakladaj.
Mene pa samo zanima kako bo zgledala Bratovševa čez 10 let ko bodo vse bloke in stolpnice prebarvali vsakega drugače. Eni bodo rdeči eni živo rumeni eni krem majoneza eni trdo oranžni eni črni eni prozorni eni bodo zlati drugi spet srebrni… Ja k pobarvanka …. Pomojem boljš da tist k je arhitekt to naredu pride pa sam odloč kako se to naredi in prebarva da bo kul … K zdele so stvari ušle mal iz nadzora. Stanovanja pa že tko niso tam nič vredna. ŠE v fužinah so dražja…
Nekej jih je že prefarbanih in zgleda res ogabno! a mora res vsako okno bit drugačno, vsak blok bolj farbast od sosednjega. Že tko zgleda natrpano vse skupaj pol bo pa res zajebano do kraja. Socialističen blok oblečen v evrofarbe :)))
Ljubitelji sreče na vrvici! A res hočte pustit da vam film iz otroštva prefarbajo v eurofarbe 🙂
kar se pa gradnje in kvalitete tice pa nevem… Neki srednje slabega… isto k Bs3, Dravlje, Fužine, Štepanjc… Delavski bloki pač…
Bratovševa ploščad pa nikoli ni bila delovsko naselje… Kaj govoriš neumnosti!
To naselje je bilo eno prvih večjih gradenj za prosti trg. (Po letu 1970 so se pojavili prvi stanovanjski krediti).
Predvsem Bratovševa ploščad je bila ob izgradnji zelo sodobno naselje, ki se je zgledovalo po Švedski kulturi bivanja.
V tem naselju so različni tipi stanovanj. Od atrijskih hišic, atrijskih, terasastih stanovanj, običajnih stanovanj, do pentouse stanovanj s teraso. Pod bratovševo ploščadjo je 500 parkirišč.
Leta 1975 so tam posneli film Sreča na vrvici, ki je prikazoval ideal takratnega bivanjskega okolja!
Od vseh blokovskih naselji v Sloveniji je to naselje še vedno zelo priljubljeno, ugledno, umeščeno pa je na obrobje mesta z vso potrebno infrastrukturo, bližu je obvoznica, več trgovin, knjižnjica, lekarna, mednarodna šola. To naselje pa nudi ogromno rekreacijskih površin, sprehajalnih poti, športnih igrišč, letno kopališče, urejen je tudi nov rekreacijski park ob savi, ki je v bližini naselja. Dostop do centra pa je “naravnost po dunajski” z LPP 6,8,11,14,18,21 (v vse smeri Ljubljane)
Lp.
Bemti, ko sem kupoval stanovanje, sem se sprehajal tudi po Bratovsevi in glinskovi.
Kje so vse te trgovine? Jaz jih nisem nasel, razen tiste ob dunajski in neke mikro luknje med Glinskovo in Bratovsevo.
Sola je kilometer dalec, ce si na Glinskovi. Vrtca sta celo dva, to je ok.
Parkirisca? Ma kdo pravi, da jih je dosti. Kljub temu, da stanovalci parkirajo kar pred vhodi na Glinskovi, je vse zaparkirano. In to popoldne. Bratovseva – no comment.
Dva parka – en neurejen, mini travnik za pse sprehajat in en manjsi za otroke.
Kvaliteta gradnje? Lahkomontazna – sori, ampak je slabsa od blokov iz 80ih, vsaj kar se tice toplotne in zvocne izolacije. No, celo blok ali dva imata letnico 1980, ce se ne motim (Glinskova), medtem ko je Bratovseva nekje od 1971-1975.
Vsa tista silna kopalisca in sprehajalne poti so pa na dosegu bicikla, pes ne.
Zrak zna bit pozimi slab, ker je pac vse skupaj umesceno med same bajte in vasi (Savlje).
Kaj pa vem. Mene ni prepricala. Sicer pa v Ljubljani ni niti enega naselja, ki bi imelo same pluse. Vse je bolj tako.
Bemti, ko sem kupoval stanovanje, sem se sprehajal tudi po Bratovsevi in glinskovi.
Kje so vse te trgovine? Jaz jih nisem nasel, razen tiste ob dunajski in neke mikro luknje med Glinskovo in Bratovsevo.
Sola je kilometer dalec, ce si na Glinskovi. Vrtca sta celo dva, to je ok.
Parkirisca? Ma kdo pravi, da jih je dosti. Kljub temu, da stanovalci parkirajo kar pred vhodi na Glinskovi, je vse zaparkirano. In to popoldne. Bratovseva – no comment.
Dva parka – en neurejen, mini travnik za pse sprehajat in en manjsi za otroke.
Kvaliteta gradnje? Lahkomontazna – sori, ampak je slabsa od blokov iz 80ih, vsaj kar se tice toplotne in zvocne izolacije. No, celo blok ali dva imata letnico 1980, ce se ne motim (Glinskova), medtem ko je Bratovseva nekje od 1971-1975.
Vsa tista silna kopalisca in sprehajalne poti so pa na dosegu bicikla, pes ne.
Zrak zna bit pozimi slab, ker je pac vse skupaj umesceno med same bajte in vasi (Savlje).
Kaj pa vem. Mene ni prepricala. Sicer pa v Ljubljani ni niti enega naselja, ki bi imelo same pluse. Vse je bolj tako.[/quote]
Bratovseva ni grajena lahkomontazno, ampak z tehnologijo parnega betoniraja. Notranje stene pa so montazne to pa. Zvocna in toplotna izolacija sta veliko boljsi, kot recimo v BS-3 ali bloki v Siski, kjer je vse votlo…Je pa res, da vizualno niso glih privlacni tisti bloki, vsaj meni ne.
Bilo je nekje v začetku 70′ tih, ko je nastajala ena največjih in najlepših stanovanjskih sosesk v takratni Jugoslaviji. Stanovanjsko naselje, ki se je zgledovalo po zahodnem svetu. Inovacija urbane zasnove “mesta v mestu”. ki s svojo megastrukturo povezuje več stanovanjskih četrti v celoto z osrednjim delom. Ta pa je zasnovana kot trg, ulica in večnamenski prostor. Prav tu se pojavi ena prvih zelenih streh pri nas. Gradnja tega naselja je pomenila začetek nove dobe v gradbeni tehnologiji. Pojavi se pojem masovna industrijska gradbena obdelava (drsni opaži, parno betoniranje, strojno ometavanje, suhomontažna gradnja, sodobne fasade). Arhitekturna zasnova, postane zgled nove dobe kolektivne zazidave. Tako imenovan. “stanovanjski zid” je bil kasneje uporabljen pri zasnovi naselij, kot so; Split 3, Planina v Kranju, Tabor v Mariboru, Blok 63-70 v Novem Beogradu, Alipašino polje v Sarajevu… in še bi lahko našteval.
Poudaril bi naselje Split 3, ki je bilo, v svetu zelo prodorno. Občudovali so ga vsi svetovno priznani arhitekti, urbanisti, gradbeniki in oblikovalci. Split 3, o katerem se je v takrat veliko pisalo je delo istih arhitektov, ki so zasnovali naselje BS7″ Ne pozabimo, da je v Ljubljani prototip novodobnega blokovskega naselja. Zato se mora ohraniti tako kot je, saj je pomemben del brutalistične in konstruktivistične arhitekture. To obdobje na žalost izginja, nekoč pa bo pozabljeno. Z nepremišljeno prenovo in spreminjanjem ključnih vidnih fasadnih elementov, deformiranju, se dela velika škoda! Uničuje se dediščina umetnosti in arhitekture 20. stoletja.
Obdobje sedemdesetih je bilo zelo barvito in zapravljivo. Prepoznavno je po svojih močnih kontrastih, pepelnatih barvah, teksturah in futurističnih formah. V tem času se pojavi barvni televizor, Disco, video, tranzistor in brezžični telefon… Ta čas je pomenil nov svet, ki se je takrat zdel kot drug planet.
Don’t forget 70’s, Don’t forget BS7.
Mi zadovoljni na GP. V neposredni bližini vse, kar je naštel nekdo pred mano. Otroci imajo varno pot v šolo čez nadvoz, ki je namenjen pešcem. Gradnja je starejša, se ve, bloki niso atraktivnega videza, grajeni so ok, prav veliko hrupa ne slišimo od drugih. Parkiranje je včasih problem ampak se zmeraj najde kak plac, domačini vemo kako se znajt in prečno parkirat. Čez progo so vrtički, zelenja je dosti, pot za Savo je urejena, tečeš lahko, kolesariš, otroci imajo nekaj lepo urejenih igrišč. Za zunanjega opazovalca morda deluje natrpano in barvasto, ko se enkrat vživiš pa nekaterih stvari niti ne opaziš.
Forum je zaprt za komentiranje.