Bralni kotliček

A kej berete? Kaj ste nazadnje prebrali? Ali lahko kaj priporočate (od leposlovja)? Kaj vam je ostalo v grlu in bi definitivno podarili samo tašči? 😉

Jaz sem si včeraj v knjižnici sposodila paketek “maček v žaklju”, paketek nekaj knjig, od katerih imaš samo črtno kodo in začetne črke. Izbrala sem izbor Maje Vidmar. Dobila pa Margaret Atwood: Leto potopa, Bogdan Novak: Niki in Miha Mazzini: Duhovi. Slednjega sem že načela, moram reč da udaren začetek. Mi je všeč.

Na sploh cel izbor izgleda obetavno.

Rad se sprehajam po antikvariatih in sem si pred časom kupil Werner Heisenberg – Del in celota. Zaradi izobraževanja moram še nekaj strokovnih knjig brati, tako da 4 knjige vzporedno berem, ampak nič glih za priporočiti 🙂 V tej Wernerjevi knjigi resnično uživam in si jo vzamem sabo na sprehod in jo berem, ko najdem primeren kotiček na prostem. Zaradi obveznosti mi je tudi tempo branja leposlovja nekoliko padel, lansko leto sem pa prebral vsaj 10,000 strani.

Aja, pozabil sem še dodati, da si kupim vse knjige, ki jih preberem. Izvzeta je seveda literatura za izobraževanje, kupujem le tiste za lastno zabavo 🙂

To sem jaz tudi brala po priporočilu našega profesorja za kvantno kemijo, der Teil und das Ganze, na internetu imate… zelo preprosto, ni niti ene enačbe, podobno kot tiste hawkingove knjige za široko publiko, še bolj poetično napisano ali mogoče filozofsko…
Leposlovja ne berem od gimnazije več, se pa spomnim nekaj knjig, junakov in piscev samih kot bi bilo včeraj, včasih koga citiram, samo ne vem, če kdo opazi ccc čitala sem tudi nekaj biografij, o tolstoju, dostojevskem, ljermontovu, byronu, staljinu, ok on ne sodi sem, ali pač…

To sem jaz tudi brala po priporočilu našega profesorja za kvantno kemijo, der Teil und das Ganze, na internetu imate… zelo preprosto, ni niti ene enačbe, podobno kot tiste hawkingove knjige za široko publiko, še bolj poetično napisano ali mogoče filozofsko…
Leposlovja ne berem od gimnazije več, se pa spomnim nekaj knjig, junakov in piscev samih kot bi bilo včeraj, včasih koga citiram, samo ne vem, če kdo opazi ccc čitala sem tudi nekaj biografij, o tolstoju, dostojevskem, ljermontovu, byronu, staljinu, ok on ne sodi sem, ali pač…[/quote]
OK, sedaj si pa dobila mojo pozornost 🙂 Sem vesel, da si opazila večjo vrednost Heisenbergove knjige v primerjavi s Hawkingovo (vsaj tako sem razumel). Napisana je tako čudovito poetično, toliko radovednosti, ljubezni do raziskovanja in samospraševanja je zapakiranega v tej knjigi, da jo bom s ponosom imel na svoji knižni polici. Hawking meni ni preveč všeč, nasploh se mi zdi njegova veja fizike – well, not cool 🙂

Dans sm med vsakotedenskim strollanjem po LJ boljšjaku kupil biografijo Edith Piaf…sedaj še očitno to berem 🙂

Jaz sem pa danes dobila “V znamenju Oriona” od dr. Karla Gržana. http://sl.odon.si/knjige/v-znamenju-oriona/

Baje je treba to knjigo brati kot Sv. pismo…. vedno znova in znova…. 🙂

Skratka čutim, da bo to branje zelo zanimivo.

Wau, Bibitka, tole pa presenečenje, lepo da ni samo Princes’ edina kozmična duša na totim forumi. Roma tudi na moj seznam.

To sem jaz tudi brala po priporočilu našega profesorja za kvantno kemijo, der Teil und das Ganze, na internetu imate… zelo preprosto, ni niti ene enačbe, podobno kot tiste hawkingove knjige za široko publiko, še bolj poetično napisano ali mogoče filozofsko…
Leposlovja ne berem od gimnazije več, se pa spomnim nekaj knjig, junakov in piscev samih kot bi bilo včeraj, včasih koga citiram, samo ne vem, če kdo opazi ccc čitala sem tudi nekaj biografij, o tolstoju, dostojevskem, ljermontovu, byronu, staljinu, ok on ne sodi sem, ali pač…[/quote]
OK, sedaj si pa dobila mojo pozornost 🙂 Sem vesel, da si opazila večjo vrednost Heisenbergove knjige v primerjavi s Hawkingovo (vsaj tako sem razumel). Napisana je tako čudovito poetično, toliko radovednosti, ljubezni do raziskovanja in samospraševanja je zapakiranega v tej knjigi, da jo bom s ponosom imel na svoji knižni polici. Hawking meni ni preveč všeč, nasploh se mi zdi njegova veja fizike – well, not cool :-)[/quote]Ne bi ravno rekla, da gre za večjo vrednost Heisenbergovega dela in te njegove knjižice, je pa res njegova drža do sveta glede na to pisanje kot nekam poetična, preprosta in blazno optimistična, čeprav se je za študij fizike odločal v vse prej kot njej naklonjenem času, no saj to je na prvi strani mislim da vse opisal… kar se hawkinga tiče, mogoče ne more mimo situacije, v kateri se je znašel, mislim da že nekje v svojem 23. letu, nekje sem prebrala, da je kontroverzen, (koleričen?) karakter, ki s svojim vozičkom kda jpovozi svoje učence in prijatelje?, oče treh otrok in zaradi nekompatibilnosti karakterja s svojo izjemno čutečo in menda marsičesa hudega vajeno ženo, že nekaj časa ločen… ko je pisal mislim da kratko zgodovino časa, je bil v finančni stiski in jo je komaj dokončal, takrat je vse kazalo, d ane bo sploh več mogel komunicirati z nikomer več… je pa njegova veja fizike, kot jo imenuješ, sama po sebi nekak bolj trda logična, filozofska, ne toliko poetična, kot je tista igrica z načelom nedoločenosti…
ah saj ne vem… jaz sem že nekaj časa prilično pobita zaradi tega dokončnega spoznanja o nepovratnem širjenju vesolja in nepreklicnem koncu tega in vsega, prav žalostna, kaj naj še napišem, vedno sem bila bolj nihilistično naravnana čeprav vseskozi še vedno naivna.. zdaj se mi pa vse zdi nesmiselnost… še dobro, da tako malo vem…