“Boriti se” za partnerja oz. partnerski odnos
Le zakaj je tale “če” tako mogočen? V bistvu je ta “če” glavni del obeh stavkov. In po mojih dosedanjih izkušnjah – slabo izkazovanje čustev oz. takrat ko to ni več pomembno in je že vse zamujeno.[/quote]
Če bi lahko bil tudi ko…ampak vidiš kar hočeš videti:))[/quote]
Redko se zmotim v tem, kar vidim.
Če bi lahko bil tudi ko…ampak vidiš kar hočeš videti:))[/quote]
Redko se zmotim v tem, kar vidim.[/quote]Ravno zaradi tega je napisal svoj če…. 😉 Ker si tako prepričana, da res vidiš tisto kar gledaš in si v to tako neomajno prepričana, da te noben “boj” ne premakne s te točke, a pogosto stvari sploh niso takšne kot izgledajo………. :/
emmm … v zadnjem času sem se na tem forumu naučil, da ste ženske v osnovi popolne, da nimate slabih navad, da je vaš način komunikacije ter odnos do partnerja v osnovi popoln. Vendar – ali se bo popolnost izrazila, je izključno odvisno od partnerja. Ker pa smo moški že (verjetno) genetsko nagnjeni k slabemu, je možnost za to v osnovi majhna. Z drugimi besedami torej: če ženska deluje nepopolno, je to zgolj navidezno oz. posledica vpliva njenega partnerja. Zato so moški tisti, ki bi se morali spremeniti, in ne ženske. Vendar – ko in če se spremenijo, se začne pojavljati težava, da prenehajo biti moški, kar spet slabo vpliva na odražanje ženske popolnosti.
Če pa skladno s svojo nepopolnostjo to modrost odmislim, je zadeva taka, da boriti se za partnerja v prvi vrsti pomeni narediti nekaj na sebi. Največ težav se pojavi pri slabih komunikacijskih navadah, katere prinesemo s sabo iz primarne družine. Zdaj … lahko da bo željo po spremembi nekdo vzel kot pritisk in delo proti sebi. Dokler ne dojame, da mu te navade ne škodijo zgolj zdaj in tukaj, temveč tudi dolgoročno in ne le na področju partnerstva. Sprememba nujno ne pomeni ne biti več jaz, temveč postati drugačen jaz.
V vsakem odnosu prej ali slej pride do razhajanj in če ne vidiš smisla v tem, da pri sebi kaj spremeniš in s tem delaš nekaj, kar ni več v skladu s tvojimi prepričanji, potem to pomeni, da ti ni mar za odnos in partnerja ali pa res izhajaš iz tega, da si popolna(oziroma si želiš biti) in zato pričakuješ, da se bo partner spremenil,
Vsak svoja prepričanja jemlje kot referenco za resnico in se sprašuje zakaj bi moral kaj spremeniti pri sebi. Prepričana si, da te mora partner sprejeti takšno kot si, če te ima rad. Kar pomeni, da te mora sprejemati brezpogojno, ne glede na to, kaj ti počneš, kako se obnašaš in kako izgledaš…..Tebe pri sebi nič ne moti in to isto pričakuješ od partnerja. Kar pomeni, da sebe smatraš za popolno in se zato sprašuješ čemu sploh kaj spremeniti pri sebi.Deluješ kot razvajen otrok, ki pričakuje, da bodo upoštevane njegove želje in da jih drugi spoštujejo. Pričakuješ pa nekaj nemogočega, saj prepričanje, da je izraz ljubezni to, da te drugi sprejema brezpogojno, odraža to, da marsikaj pri sebi ne sprejemaš. In želiš, da te s kritiko ne spominja na tisto, česar pri sebi ne moreš sprejeti.
Saj je posledica takšnega razmišljanja to, da ženska ostane sama in se spet sooči s tistimi resničnimi občutki nesprejemanja, ki jih je želela zakriti z željo, da jo partner brezpogojno sprejema.
Zato boriti se za odnos, pomeni boriti se s sabo. Se soočiti s tistim, česar ne maramo pri sebi in zato tako težko kaj spremenimo.
V vsakem odnosu prej ali slej pride do razhajanj in če ne vidiš smisla v tem, da pri sebi kaj spremeniš in s tem delaš nekaj, kar ni več v skladu s tvojimi prepričanji, potem to pomeni, da ti ni mar za odnos in partnerja ali pa res izhajaš iz tega, da si popolna(oziroma si želiš biti) in zato pričakuješ, da se bo partner spremenil,
Vsak svoja prepričanja jemlje kot referenco za resnico in se sprašuje zakaj bi moral kaj spremeniti pri sebi. Prepričana si, da te mora partner sprejeti takšno kot si, če te ima rad. Kar pomeni, da te mora sprejemati brezpogojno, ne glede na to, kaj ti počneš, kako se obnašaš in kako izgledaš…..Tebe pri sebi nič ne moti in to isto pričakuješ od partnerja. Kar pomeni, da sebe smatraš za popolno in se zato sprašuješ čemu sploh kaj spremeniti pri sebi.Deluješ kot razvajen otrok, ki pričakuje, da bodo upoštevane njegove želje in da jih drugi spoštujejo. Pričakuješ pa nekaj nemogočega, saj prepričanje, da je izraz ljubezni to, da te drugi sprejema brezpogojno, odraža to, da marsikaj pri sebi ne sprejemaš. In želiš, da te s kritiko ne spominja na tisto, česar pri sebi ne moreš sprejeti.
Saj je posledica takšnega razmišljanja to, da ženska ostane sama in se spet sooči s tistimi resničnimi občutki nesprejemanja, ki jih je želela zakriti z željo, da jo partner brezpogojno sprejema.
Zato boriti se za odnos, pomeni boriti se s sabo. Se soočiti s tistim, česar ne maramo pri sebi in zato tako težko kaj spremenimo.[/quote]
kaj pa če mamo mi pri sebi vse radi pa druga oseba tega nima (razhajanja)
A je mogoče da pa je nekdo resnično 100% srečen s svojim trenutnim lajfom medtem ko njegova/njena partner/partnerica ni pa jo ob tem vseeno ljubi tako kot prej…
Kaj pa potem?
evo … grem v boj za partnerski odnos
matkić – dve okoli kepe, da pusti pri miru GoldFiševko
Sadni – dve okoli kepe, da pusti pri miru Bikini_
On_ dve zidarski po kepi, da pusti pri miru Margor-
Pajkec – pobijanje kot steklega psa, da pusti pri miru vse bejbe tukaj
…
če sem koga izpusti: naj se sam ugrizne v mošnjo – vzratno
Upam, da trollaš, v nasprotnem primeru, ti pa priporočam, da si odvzameš življenje.[/quote]
Itak da je to sarkazem na najvišjem nivoju 😀
Dobro spisano Boom! pa še resnično je!
Ti resno misliš, da so ženske popolne ali je to malo sarkastičen komentar?[/quote]
Seveda tako mislim.
P.S.: oprosti za pozen odgovor, vendar sem moral nohte nalakirat pa se mi je lak dolgo sušil.[/quote]
Car 😀
Če pa še zdaj noben ne vidi sarkazma pa mora h okulistu al pa nikoli več brat ničesar ker itak nebi razumel lol
Hvala za ta smeh Boom tole je bla lepa dozica!
Antilopca, ti sploh ne veš kako maš ti mene rada…:))))[/quote]
Skoraj bi zgrešila ta zgodovinski stavek. :)) Najini otroci bi bili najlepši na svetu…Ups, ti imaš svojo Catherine. :)))[/quote]
Najini otroci? Hm, nikoli ne bova vedela….:))) Mogoče ne bi bili najlepši, najpametnejši pa sigurno…po mamici…:))
Kaj si se naučil v reali, v svojem lajfu? Popolnih ljudi ni, so nam všečni in manj všečni. Kdor govori o drugih, da so popolni je to odraz notranjega konflikta, ko nekdo ne more in ne more doseči ničesar tako dobro, da bi lahko bil zadovoljen. Vidi le druge, kako zasedajo najboljša mesta, kako mu kradejo njegov prostor pod soncem in tak posameznik je omejen kot invalid, ker si je sam postavil blokade. To je krhkost, nemoč se postaviti zase in slediti drugim za vsako ceno. Zakaj bi se nekdo spreminjal v nedogled? Zaradi drugih? Ker oni tako rečejo, sicer ni popolne zveze? Proces spreminjanja se začne in konča zaradi sebe. Karkoli počneš, delaš zase. In ja, to se pozna pri odnosih z drugimi.
Partnerstvo pomeni sprejemati drugega z njegovimi + in -. To je komplet. Čar je v raznolikosti in v tem da si nekomu zanimiv kot celota. Z odnosom rasteš, sicer se hitro zgubiš v sivini, monotonosti časa. Trudiš se, ker je lepo dosegati tiste lepe trenutke, pa čeprav vmes naletiš tudi na trnje. Ampak brez tega ne bi znal ceniti tisto pravo, resnično srečo zrelega partnerstva.
Forum je zaprt za komentiranje.