bonton

Hojla,
zanima me, kakšnih pravil, bontona (napisanih in nenapisanih) se držite, v družbi, na sestankih, plesu, službi, pri podrejenih, nadrejenih, pri oblačenju, telefoniranju, pozdravljanju… Kaj vas moti, česa pa se striktno držite?
Mene je npr. včeraj ena znanka opozorila, da dama nikoli ne položi torbice na tla, ko npr. sede za mizo, ampak jo da na stol, na mizo, na kolena … skratka, znajde se tako al drgač. Al pa – zoprni so mi ljudje, ki vsakega tikajo, sploh če je sogovornik mlajši.

Meni pa so zoprni ljudje, ki se striktno držijo bontona in to pričakujejo od drugih!!!

Oprosti, lupči, če sem ti stopla na žulj! Sem pač hotla malo menjat temo, ki se vrtijo večinoma okrog dlak in dolžine lulčkov. Lahko pa ti povem, da ne poznam osebe, ki bi se 100% držala in tudi poznala bonton, ker se zadeve s trendom pač spreminjajo. Vendar določene norme veljajo tako v privatnem kot v poslovnem življenju. Menim pa, da lepo vedenje še nikoli ni bilo prezirano razen od mogoče od ljudi, ki se spoznajo le na lastno dvorišče.

Ker sem doma iz vasi in kmečkega življenja imam vcepljenih kar nekaj načel, kako se obnašati. Z vikanjem nimam prolemov, človeka vikam, dokler se ne dogovoriva, da sva na ti. Tudi mlajše. Se zahvalim v trgovini, če me postrežejo. Pozdravim, ko vstopim v prostor. Kadar sem doma na vasi pozdravim tudi mimoidoče, v Ljubljani to odpade.

Pri kakšnem protokolu pa se lepo smehljam, pozdravim, dam roko,…
Dama pa nisem – torbico vedno na tla ob stol.

Ja hvala rečem tudi domačim npr. nečakinja mi skuha kavico.

Sem pa že razmišljala, da bi si enkrat v knjižnici vzela bonton in malo naštudirala.

Lep dan

Zase mislim, da se kar “normalno” obnašam (več bi vedeli povedati drugi). Moti pa me, če se s kom rokujem in je njegov stisk roke “mlačen”.
Ne razumem tudi tistih, ki ne odgovorijo na telefonski klic. Če se ti z nekom ni pogovarjati mu to povej, ne pa da se izmikaš, to je zame otročje.

Meni pa je grozno, če se moram s kom pogovarjat, ki nosi sončna očala in sploh ne veš kam gleda

meni gre pa na živce folk, ki ne razume, da se kdaj nekomu ne da oglasit na telefon. zdaj ko imamo mobitele “moramo” biti kao non stop dosegljivi. pa fora je, tajča, da če se ti ne da oglasit, se ne boš, ne pa razlagal, da se ti ne da oglašat, a se ti ne zdi?

Veste, na tole idejo o bontonu sem prišla, ker sem bila v petek na enem banketu pa je ena oseba, ki naj bi nekaj predstavljala, jedla s krožnika z rokami, brez pribora in si veselo oblizovala prste. Saj je blo vse zelo dobro, samo … haloooo!

Spoštovane dame,

tale tema mi je pa zopet na kožo pisana!

Nekaj morate ločit. Bonton je bonton, karakterne lastnosti so pa nekaj drugega. Če ti nekdo pomoli mlahavo roko, je pezde ali pa meni, da je sam papež. Je pa vseeno ali je to ženšče ali polizanec. To je prezentacija karakterja.

Ako nekdo je z roko, je pa stvar bolj delikatna, možno je, da se ta jed je z roko (škampi na buzaro), ne zna uporabljati pribora (“rovtar”, ki ni imel bontona v roki, in ga o bontonu ni nihče poučil), ali je po narodnosti pristen američan(no comment), možno pa je tudi, da ta oseba želi pokazati kako “domače” se počuti v vaši družbi (to je pa zopet karakterni predznak, ki je pa malo vprašjiv, saj lahko pomeni, da je med “rovtarji” in noče izstopati!, ali pa saj smo sami domači!)

O bontonu rečemo lahko še katero.

Z odličnim spoštovanjem, ter v globokem priklonu,

JOHANUS

To “z odličnim spoštovanjem” je zdaj že splošno razširjena fraza, ali… ???

Kršenje bontona je najbolj očitno takrat, ko nas lastno ali tuje obnašanje spravi v nelagoden ali prizadet položaj. Mene npr. moti, če kdo požrešno in nemarno je – tudi z rokami se da estetsko jesti. Ne moti pa me tikanje, prej vikanje. Sicer pa, odvisno od okolja. Če gre za službeno okolje oz. za stranke je normalno, da jih vikamo, v družbah pa je prej primerno tikanje, razen če gre za res starejšo osebo oz. če je kdo tako fin, da ga je med vsemi “ti” treba oslavljati z “vi”. Tudi tukaj na forumu smo vsi ti. A ni to lepše? Pa še tole sem nekoč slišala: Spoštovanje ni v besedici “vi”.

Še nikoli nisem slišala, da se po bontonu ne daje torbice na tla. Jaz osebno je ne dam na tla zaradi higiene. Ker velikokrat torbico odložim tudi v kuhinji na mizi ali na pultu skupaj z vrečkami, ki jih prinesem iz trgovine, menim, da na tleh nima kaj iskati. Na splošno nič, kar ni res za na tla, ne postavljam na tla.

Drugače pa se poskušam držati bontona, vendar mi sigurno kdaj spodleti, tako kot vsem.

Jaz pa iz istega razloga nikoli ne dam torbice na pult ali na mizo v kuhinji. Ker, kdo ve, kje je prej bila. In če kdo pri meni doma položi svojo torbico na moj pult ali mizo….grrrrrrr….sem jezna!

Ne mislim, da se trenutno ne javiš, s tem mislim, da v nekem solidnem času(npr 2-3 dni) ne pokličeš nazaj. Mislim za ljudi, ki jih imaš zabeležene v svojem imeniku (to so ponavadi prijatelji), ne za neznane številke.

stara sem 30 let in mi gre na živce, ko me prodajalke tikajo. res je, da zgledam mlajša, sploh ko sem na primer v kavbojkah, ampak vseeno. to mi gre na jetra, ker se mi zdi, da s tem, ko neznanega človeka vikamo, izražam neko spoštovanje. je pa res, da je to tudi stvar okolja. v biši jugi, na primer, je v mnogih položajih povsem normalno tikanje. v sloveniji pa pravimo: pa saj nisva ovc skupaj pasla!

Okoli torbice na tleh sem jaz slišala tole (vražo): Lastnici torbice na tleh prinaša izgubo denarja

Če pa meni kdo ponudi roko,mu takoj ponudim nazaj kureca.