bolje karieristka ali gospodinja

Pred leti sem bila v službi z nizko plačo, dva majhna otroka, doma kup dela, sama za celo gospodinjstvo, ker je mož popoldne fušal. Nezadovoljna, večno utrujena in tečna. Sva se pogovorila in se oba strinjala, da to ni to, da bo treba drugače. Odločila sem se, da dokončam faks in si skušam najti boljšo službo, enako mož. Meni je uspelo zaključiti študij in skoraj hkrati zamenjati službo. In res, pol leta sem bila naspidirana, kao to je to. Danes ugotavljam, da sem na slabšem kot prej. Zakaj? Višja plača in nov delodajalec jasno zahtevata več napora. V službi sem od 8. do 18. domov pridem čisto uničena. Boljše delovno mesto zahteva tudi boljša oblačila, ker je delovno mesto oddaljeno smo morali kupiti še en avto. Otroški dodatek je nižji, stroškov je več. Doma mož “kao” kuha, vendar je tričetrtine v naprej pripravljenega, ker kuhati ne zna, vsaj tako dobro kot sem jaz iz osnovnih sestavin ne. Tako pridem domov in ugotovim, da je ali kupil nekaj za pogret, ali pa zažgal, tako, da so si namazali na kruh maslo in marmelado, skratka vsi jemo manj kvalitetno in dražjo hrano kot prej.
Da ne omenjam, da moža na tihem moti, ker domov prinesem več kot on, še tast ga zaj… kako je zdaj to po novem pri nas, ko je on za gospodinjo. Sicer se korajžno brani, pa vidim, da mu ni vseeno. In če potegnem črto, ali smo sploh kaj pridobili? V službi garam bistveno več kot prej, utrujena sem še vedno, doma imam slabo vest, ker me otroka pogrešata, saj je ura skoraj 19. da pojem in se preoblečem…. mi je bilo tega treba?

Kot ponavadi ženske postavljamo napačno vprašanje. Ni vprašanje ali je smiselno, da si študirala imaš dobro plačo in se lepo oblačiš in imaš dobro plačo. vprašanje je, kaj delate pri tastu v zgornjem nadstropju, zakaj mož slabo služi, zakaj ne zna kuhat in gospodinjit. Je tako butast, da ne zna krompirja spečt pa makaronov skuhat, pa solate pripravit??????
Poleg tega ti je pa še FOLŽ, namesto da bi bil ponosen nase. Spodaj je en post o tem, kako je ženska pogruntala, da je sama sebi najboljši prijatelj šele takrat, ko je dobila dedca na mladenki.
bi ti raje imela slabo plačo, mož bi cele popoldneve fušal (to vključuje tudi kakšno pivce in kakšno posteljno telovadbo drugje), ti bi bila neurejena in zamorjena in bi spraševala, kaj narediti s taščo, ki non stop teži, moža pa ni doma.

Do socializma v Sloveniji so bile ženske v glavnem doma in skrbele za dom in družino, mož je skrbel za finance…..100.000 let je tako lepo teklo, potem pa nenadoma ….si ženska zamisli šiht in evo, celotna civilizacija je v razsulu.

Ostani doma, pričakaj možička s kosilom, ljubita se in vse bo v redu. V nasprotnem primeru te čaka prerani grob ali vsaj norišnica, potem pa vdovec in dve siroti.

No, mogoče nisem posebej izpostavila bistvenega podatka: nisem pri tašči, ampak smo zase. Pa hvala bogu, tako za mojimi, kot za moževimi starši zaprem vrata in se zahvalim za obisk, to je tudi nekaj. No, saj se tolažim, da je to cena, ki jo plačujem.

…mislim da zdaj te otroci rabijo dokler so še majhni pa čeprav bo plača manjša in ti na nižjem delovnem mestu, kasneje pa ko otroci zrastejo in te bodo manj rabili še zmeraj si lahko gradiš svojo kariero

Hvala bogu, da ste na svojem. Sicer pa si bila tečna prej in tečna sedaj, samo sedaj si nekaj naredila zase. otroka nista več tako majhna in vedno manj te bosta pogrešala, rabila pa bosta vedno več denarja. V službi si naredi tako, da bo znosno- ženske smo prevečkrat perfekcionistke. Tasta lepo v šali zabij nazaj, pa mu povej, da odkar mož kuha ti raje seksaš. Dec pa naj se lepo nauči kuhati, saj menda ni tako butast. Naredita načrt kaj boste z dodanim denarjem lahko naredili. Če si lepo urejena, te ima na skrivaj rajši. Ženske v razvlečeni in popackani trenirki nismo najbolj seksi. Pa tudi ti si kaj privošči zase.
Za na konec pa še to: tudi penzija bo večja, da ne boš potem v skrbeh zaradi varstvenega dodatka.
Za moško budalo zgoraj: ženske so v preteklosti veliko bolj garale kot danes, od jutra do večera, vsaj večina.

Še na misel mi ne pade, da bi hodila v službo in delala za tujce:)))
Raje sem doma.

Če si pri dveh majhnih otrokih dokončala faks in si našla boljšo službo, pomeni, da si dovolj sposobna, da si tudi sedaj lahko drugače organiziraš lajf.
Otroka najbrž nista več tako zelo majhna, lahko jima delegiraš kakšno gospodinjsko opravilo.
O možu, ki “ne zna” skuhati, ne bi izgubljala besed, “ne znam” je najpogosteje samo izgovor za “se mi ne da, dokler to naredi namesto mene nekdo drug”. Če je res popoln antitalent, razmisli o pomoči v gospodinjstvu za nekaj ur dnevno, lahko pa tudi enkrat na mesec ali dva tedna (koncept Once A Month Cooking) skuhaš obroke vnaprej, ki jih potem samo še dokončate, ti, mož ali otroci.
Utrujenost te bo minila, prvih nekaj mesecev je v vsaki novi službi najtežje. Tudi otrokom predstavljaš, vsaj za moje pojme, boljši vzor, če si uspešna, dobro organizirana ženska, kot pa tečna in zgarana gospodinja.

Jaz pa bi z veseljem šla v službo z nižjo plačo (dol mi visi za kariero – priznam, mi ni, dokler sem bila še zelo mlada, pa brez otrok) in imela več časa zase. Včasih imam občutek, kot da sem “prerasla” tisto svojo ambicioznost, ker se je tako ali tako izkazalo, da ni to to in da me služba in kariera ne osrečujeta.

Koliko pa zaslužiš in za koliko nižjo plačo bi šla delat?
Moraš pa vedeti tudi, da veliko ljudi zelo gara za minimalca.
Služba sicer ni cel človekov svet, ni pa tudi za v nič dajat dobro plačane službe v današnjih časih.
Morda je še kakšna druga nepomembna stvar, ki ti jemlje čas (npr. pospravljanje, gledanje tv, visenje na računalniku)

Kar nekaj let tega ne bom storila, zato nima smisla … sem ločena, pa 3 otroci, zato se zdaj tega ne grem. To je tudi tisto, kar mi jemlje čas. Ko pa zrastejo, pa …
A ni le to, mene pač služba ne izpolnjuje in sem fino razmišljala, a li je težava v “službi”. Ni, težava je v tem, da te služba požre, tebe, tvoj čas. Popoldne pa še podzavestni čas, če se ne naučiš totalnega odklopa. Jaz pa bi rada živela, bila v stiku sama sa sabo, kar sedaj ne morem biti.

Ko sem bila še samska, tisto leto npr. ko sem imela tisto mizerijo od pripravniške plače … imela sem dovolj. Dovolj za hrano, za prosti čas, za avto, za najemnino (sem bila zadovoljna z garsonjero). Predvse pa sem imela svoj čas in sebe. Sem očitno zelo skromna, čeprav ljudem ne delujem tako.

jah eno so sanje, drugo realnost. časi, ko si bila samska se ne bodo vrnili (preden otroci zrastejo, potem bodo pa itak pričakovali babi servis). poskusi sem pa tja ukrasti kakšen trenutek res zase, pa se boš počasi naučila živeti zase.

Ker imaš zdaj več denarja, si lahko najameš gospodinjo, ki ti vsak dan pospravi, počisti in skuha kosilo. Potem si prosta, ko prideš iz službe in se lahko posvetiš otrokom, možu. Dovolj je upokojenk, ki ti z veseljem to naredijo.

Niste dobro prebrale, kaj je napisala. Domov prihaja ob 18.00 uri, do takrat dela kot zmešana, potem pa naj še polna energije se posveča možu, otrokom, tudi če bi imela gospodinjo? Saj niste pri pravi. Človek je narejen tako, da 8 ur dela, 8 počiva, 8 spi, le tako lahko funkcionira. Saj nismo roboti. Mater nekateri bi za kariero dušo in otroke prodali. Otroci rabijo predvsem mamo in nihče na svetu jim jo ne more nadomestit.

Če mene vprašaš, ga ni na svetu denarja in ne takega poklica, ki bi me odtegnil od družine in predvsem otrok, ker tega zamujenega časa nikoli več ne moreš nadoknadit. Raje živim skromneje in srečno, saj je tudi dokazano, da so taki ljudje veliko bolj srečni in imajo daljšo življensko dobo. Pa še to je, kot si sama napisala, vprašanje koliko ste finančno na boljšem, saj je takšen način življenja bistveno dražji (avto, bencin, oblačila, frizer, prehranjevanje in pa čas, ki je neprecenljiv).

Na koncu ugotoviš, da si veliko na slabšem. Pomembna ugotovitev pa je tudi, da je preprosto in skromno življenje umetnost, ker afnarit se itak zna vsak.

In še to: ko so pred leti delali raziskave in otroke spraševali, kaj si najbolj želijo od svojih staršev, si je večina želela več časa preživet s svojimi starši.

Vse dobro!

Ali pa krajši delovni čas – npr. polovični in nič več!
sPODAJ odgovor, ker je žensko mož varal. Ženska bi morala vedeti, kaj je za družino pomembno.
Večina moških bo v prvi vrsti cenila čas, ki si ga vzameš zase – za to,da si urejena (pa brez pretiravanja), in za to, da si vzameš čas za dober sex. Če ima to, je za vsako nadgradnjo – npr. da ženska ni tečna, če gre na kakšno pivo ali kdaj zašteka,da ne čuti posesivnosti, ampak da je samozavestn in da je dobra gospodinja je to za moškega bingo zadetek. Pa sem pripravljena dati roko v ogenj, da to pri veliki večini moških drži. Recept je preprost kot sem napisala, ženske samo mislimo, da se moramo dokazati na napačnih področjih. RAje manj denarja in trdna družina kot več denarja in razpadajoča družina!

Nič ne ždim po časih, kot so bili. starih časov, v smislu mladosti sploh ne pogrešam. Tu gre za čisto nekaj drugega, gre za zaslepljenost, ki sem jo doživljala ko sem bila mlajša. Zdaj vidim stavri bolj realno in zdaj šele vem, kaj hočem. Sem pa tudi realna, zato ne zapadam v sanjarije in živim v trenutku. Ker trenutek je tak, kot je. In noben naslednji trenutek ni enak prejšnjemu.

Trenutki, ne, to meni ni življenje. So zgolj trenutki. Te si že ukradem, brez skrbi. Kot rečeno, natančno vem, kaj želim. Babi servis pa ne bom. To se se odločila že zdavnaj. Jaz bom svoje otroke oddelala in vzgojila sama, svoje naj pa potem oni sami. Riti ne mislim nikomur odnašati. Tudi ne vzgajam tako svojih otrok.

ne bit tako naivna, pa pojdi prebrat na forum Nezvestoba kjer en moški opisuje kako vara in zakaj. malo preveč jih poznam, ki imajo doma bingo zadetek, okoli pa še češnjico na smetani.

Babica je bila doma, gospodinja,mož je služil denar in tudi popival. Otroci nisi imeli kaj za obleči, ženo je večkrat pretepal. Stran ni mogla, ker ni imela denarja. Z leti je postajalo huje in huje. Otroci so morali takoj po končani OŠ v službo, ker ni šasn, da bi ata dal še kak denar za srednjo šolo. Posledica: vsi otroci bedne službe. Moja mama spet dobila podbnega tipa kot je bil njen oče. K sreči je imela vsaj minimalno plačo, da ga je lahko zapustila. S sestro sva imeli možnost šolanja, ker sva dobili štipendiji. Če se mama ne bi ločila, bi bila katastrofa.
Toliko o spodaj opevanem načinu življenja.

Dolgoročno gledano se pomojem bolje izplača biti karieristka(seveda pri tem ne mislim le kakšnih strogih karieristk, ampak tudi to, da je ženska finančno neodvisna). Seveda pa je odvisno tudi od karakterja in vzgoje ženske, kako doživlja vlogo gospodinje; sploh v vaških okoljih tudi pri nas ni redkost, da so ženske doma, ker same hočejo biti. Vzgojene v duhu, da one skbijo za dom in otroke (zaprte v zlati kletki), moža pa je treba brezpogojno ubogati in ga prenašati, ker on nosi denar. Ko jim enkrat naredi 4 ali več otrok, pa seveda ni več tako enostavno oditi, tudi če spremenijo mišljenje.

Če prav razumem pokojnega Ruglja in Romana Vodeba, je idealna žena prav pokorna gospodinja, karieristk pa se je potrebno izogibati. Žal Vodeb ni tega, zakaj naj bi bila izobražena, razgledana in po možnosti zaposlena ženska nujno slaba mama in žena, nikjer argumentiral.

Alexis

Kaj je slabega biti doma kot gospodinja!? Je to delo manjvredno, nezaželjeno, nečastno? Je napor biti doma in vzgajati otroke? Potem nisi za mater, če tako gledaš, torej kot nekakšno neljubo obvezo!

Dandanes je to čisto odvisno od posameznega moškega, če tega ne ceni, ne gre pa za nekakšno “družbeno zaroto” nad “ubogo in zatirano” slovensko žensko, da bi se morala zdaj tu počutiti prizadeta ali kot žrtev. To lahko razumem, če opisuješ svoje izkušnje glede odnosa, ki sta ga imela tvoj oče in mati, da sta ti posredovala takšno negativno sliko, da se počutiš žrtev. Vaške ženske so (bile) precej “močne”, nekako imele glavno besedo, znala vse postoriti, zelo samostojne, če recimo sodim po svoji babici, ki je bila rojena še pred 2. sv. .vojno, dedek je ni v nobenem primeru omejeval ali zatiral, ker mu tega ne bi nikoli dovolila! Ne moreš primerjati družbeno-socialnih razmer izpred 50 let in sedaj, ker je svet čisto drugačen. Če bi pa šla kam v arabski svet, pa bi bilo to kritizerstvo opravičeno, tako pa je bolj odraz nekakšnega nezadovoljstva, vsaj tak občutek imam, ko nekdo vidi vse negativno in se obesi na nekaj – v tem primeru na spol.

Mogoče je slabo biti doma in gospodinjiti, ker od tega ni denarja. Če greš v službo pa je denar. In denar pomeni, da si lahko kaj privoščiš :). Delo ni mannjvredno, ampak denarja pa ni.
Vaške ženske, ki delajo le doma, so še danes precej zatrte. Pogledam okrog sebe in vidim kako je: možakar v gostilno, žena v kuhinjo kuhat. On zapravlja po mili volji, ona mora prosit, če ji da denar za trgovino. Se recimo želita ločit, ona ostane brez vsega: nima službe, nima izkušenj, nima denarja. Kam naj gre, ko pa vsi delodajalci zahtevajo izkušnje, ona pa 35letnica pa še nikoli bila v službi? Ja takih primerov je večina, kjer ona ne hodi v službo, vsaj na podeželju. Na boljšem so tam, kjer oba delata doma na kmetiji, kjer pa on hodi v službo, ona pa ne, je pa večinoma ona v precej slabem položaju. Ne rečem, da je pri vseh tako, je pa pri večjem delu tako.

Kaj je slabega biti doma kot gospodinja!? Je to delo manjvredno, nezaželjeno, nečastno? Je napor biti doma in vzgajati otroke? Potem nisi za mater, če tako gledaš, torej kot nekakšno neljubo obvezo!

Dandanes je to čisto odvisno od posameznega moškega, če tega ne ceni, ne gre pa za nekakšno “družbeno zaroto” nad “ubogo in zatirano” slovensko žensko, da bi se morala zdaj tu počutiti prizadeta ali kot žrtev. To lahko razumem, če opisuješ svoje izkušnje glede odnosa, ki sta ga imela tvoj oče in mati, da sta ti posredovala takšno negativno sliko, da se počutiš žrtev. Vaške ženske so (bile) precej “močne”, nekako imele glavno besedo, znala vse postoriti, zelo samostojne, če recimo sodim po svoji babici, ki je bila rojena še pred 2. sv. .vojno, dedek je ni v nobenem primeru omejeval ali zatiral, ker mu tega ne bi nikoli dovolila! Ne moreš primerjati družbeno-socialnih razmer izpred 50 let in sedaj, ker je svet čisto drugačen. Če bi pa šla kam v arabski svet, pa bi bilo to kritizerstvo opravičeno, tako pa je bolj odraz nekakšnega nezadovoljstva, vsaj tak občutek imam, ko nekdo vidi vse negativno in se obesi na nekaj – v tem primeru na spol.[/quote]

Taka dva potem pašeta skupaj, saj se nista po naključju našla. Ona rabi, da je žrtev razmer, ker možu nič ne reče – on pa rabi eno tako “tutiko”, ki vse pasivno spremlja, zase pa se ne postavi.

Žal je takih večina, kjer je ona doma gospodinja-kmetica, on pa hodi v službo. In ženske vzgojene v stilu, da morajo biti dobre gospodinje-kmetice, in streči možu.
Zato pa predlagam, da ti narediš drugače: priženi se na kmetijo, žena bo hodila v službo, ti pa si doma gospodinjec, saj to je ok delo, a ne :), saj ni nič slabega, če boš doma gospodinjil, ona pa bo v službi služila denar.

Taka dva potem pašeta skupaj, saj se nista po naključju našla. Ona rabi, da je žrtev razmer, ker možu nič ne reče – on pa rabi eno tako “tutiko”, ki vse pasivno spremlja, zase pa se ne postavi.[/quote]

Jaz sem mama samohranilka predšolskega otroka in živiva povsem sama. Če gledam na otroka, ki sem mu edini starš (nima stika z očetom), mislim vsako minuto nanj, ko je v vrtcu in si mislim, aha zdaj je ura 9h, zdaj so šli ven,…zdaj je ura 12h…zdaj gredo počivati…zdaj je ura 15h – in sem že pri njemu v vrtcu ob 15.30h. Potem greva na sprehod, včasih na tortico, včasih direkt domov. Potem kosiva in se naprej igrava do večerje, nato se še stuširava in ga dam v posteljo od 20-21h.

Zdaj se sprašujete, kaj jaz delam?

Jaz hodim v službo od 7.30 -15.30h. Ko se otrok odpravi spati, delam nato še nadure doma, vsak dan od pon – pet od 22 – 14h.

Sem zmatrana?

Ne, ker vem, da moram služiti za oba in vem, da bo otrok še prehitro zrastel in tisto, kar si nočem niti zamisliti, kaj šele storiti, je to, da bi si omislila varstvo, temveč, poskrbim, da sem z otrokom tisti čas, ko konča z vrtcem do večernega spanja in da mu vsako jutro zaželim lep dan in da se kmalu vrnem ponj, da bova zopet pohajkovala ali počela nekaj zabavnega.

Ampak, drugi starši, ki ne morejo delati nadur doma, ali ki delajo hudo težko delo, vem, da nimajo izsilnega izhoda. Težko je tehtati med kruhom in otroci. Nazadnje otroci potrebujejo kruh, tako kot mamo. In žal v današnjih dneh, otroci nimajo enega ali drugega oziroma oboje. Tako da jeb… tim delodajlcem vse po spisku, ki imajo delovni dan več kot 8h!

Tako da “nisem od včeraj”, če mene vprašaš, če mož dela, potem bodi raje doma in osreči sama sebe in svojo družino.

Vendar hmmm…, si kdaj pomislila, da bi bila ti brez službe in potem te mož zapusti samo (oz. ti njega)z otrokom? Samohranilka z otrokom toda brez službe?
Ker imaš službo, lahko skrbiš zanj in zase. Drugače ti to ne bi uspelo. Veliko bolje za otroka stanje kot ga imaš ti kot pa, da bi bila ti z njegovim očetom, brez službe, toda v neznosnem razmerju, ki bi predvsem škodil otroku.