Boli me, ker si sin ni ustvaril družine
Imam sosedo, ki ima hčero staro 37 let. Je pametna, pridno študirala, zelo dobro izgleda, ima skoz dobre službe, mislim, da ima tudi občasne “prijatelje”. A za kaj resnega je preprosto preveč čudna. Čudna v smislu socializacije. Že od nekdaj ji je bilo odveč pozdravljati se recimo in druge stvari, ki jih počnejo sosedi. Kot, da ima večvrednostni kompleks. Pa ne me narobe razumeti, briga me, če me pozdravi ali ne, ampak že od nekdaj se mi je zdelo, da si ne bo našla sorodne duše. Taka hladna je. Zdaj že nekaj let na njenem izrazu opazim tudi žalost. Mislim, da se zaveda, da bo morda ostala sama.
Starši so povsem ok, razen oče je morda malo prestrog za moje pojme in je že od nekdaj preveč delal.
Soseda390, 21.01.2022 ob 19:26
Imam sosedo, ki ima hčero staro 37 let. Je pametna, pridno študirala, zelo dobro izgleda, ima skoz dobre službe, mislim, da ima tudi občasne “prijatelje”. A za kaj resnega je preprosto preveč čudna. Čudna v smislu socializacije. Že od nekdaj ji je bilo odveč pozdravljati se recimo in druge stvari, ki jih počnejo sosedi. Kot, da ima večvrednostni kompleks. Pa ne me narobe razumeti, briga me, če me pozdravi ali ne, ampak že od nekdaj se mi je zdelo, da si ne bo našla sorodne duše. Taka hladna je. Zdaj že nekaj let na njenem izrazu opazim tudi žalost. Mislim, da se zaveda, da bo morda ostala sama.
Starši so povsem ok, razen oče je morda malo prestrog za moje pojme in je že od nekdaj preveč delal.
Jaz bi se pogovorila s sinom.
Zakaj pravzaprav ni sposoben imeti družine.
Ker nekateri ljudje ne čutijo potrebe po tem.
Je pa zelo težko za starše, ko vidijo, da ne bo vnukov.
Zelo težko.
Prazno življenje ima sin in prazno življenje imajo starši.Kajti otroci prinesejo v hišo veselje , mladost in živahnost!
kaj pa on, 06.06.2019 ob 08:17
Vse je samo ti, ti, ti in tvoje želje.
Kaj pa želje tvojega sina?
Sem njegovih let, nimam otrok, ker jih jaz ne želim. In sem vesela, da nimam mame, ki bi mi s tem težila.
Kdaj pa kdaj pomisli na sina na to, kaj si on želi. Ne pa na to, kaj si ti želiš. Ne bo on delal vnukov, ker si jih ti želiš. Če bi imel otroke, bi jih imel, ker si jih on želi, ne ker si ti želiš vnuke.
Daj mu dihat, ne mu težit. Očitno pač ne želi imet družine. Ni edin tak.
Če si ne želiš otrok potem maš tudi ti kakšne psihološke težave ali pa si novodoben egoist kjer ljudje gledajo samo nase.
To je lep primer modernega egoista. Ima dobro službo, dobro izgleda, evidentno si misli da je nekaj več ker ne pozdravlja (takih je danes kopica) in iz užitka in samovšečnosti menjuje partnerje brez kakršnegakoli sramu ali občutka da je bolj higiečno biti v resni zvezi. Ni dvakrat za reči da še kakšne stvari ne ekslerimentira po vzoru teh liberalcev ampak to je njena stvar. Njej niti na misel na padejo otroci. Mogoče bo o tem razmišljala pri petdesetih.
Imam kar nekaj prijateljec, ki so že leta in leta samske. Vse okoli 40, ena bo kmalu 50. Imele so pred leyti neke veze, pa se ni izšlo. Pač ni za vse enako, vem, da si želijo nekoga, samo, če ni, pač ni.
Srečo si moramo poiskati v tem kar imamo. Časi so drugačni.
In, ja, je vse več osamljenosti in odtujenosti. Krivi pa smo vsi, ker namesto, da bi (se sploh smeli) družiti in pogovarjati, visimo po forumih.
matjazko, 07.06.2019 ob 04:58
Če je intelektualec, bo vlekel racionalne poteze, potem jasno, da ne bo imel ženske, še manj pa otrok. :))
MATIAS
(matjazko),
vem, da tako opravičuješ svoje incelovsko živlenje brez ženske. Vendar res ne mislim, da je v tvojem primeru to razlog, da si sam.
Poznam dosti intelktualcev z povsem neintelktualnimi (ali pa isto intelektualnimi) dekleti.
Pri tebi je 1000 drugih razlogov, zakaj ženske odbijaš in nočejo biti s tabo.
uška, 06.06.2019 ob 08:13
Moj sin je star malo čez 40 let, zdi se mi, da je prijetnega, čeprav nekoliko posebnega videza. Od nekdaj je bil zelo pameten, odličnjak, na fakulteti je blestel in pridobil izobrazbo in poklic, v katerem uživa, čeprav ima še druge ambicije. Rad potuje, čeprav je introvertirane sorte, ima kar nekaj prijateljev in nisem opazila da bi imel težave z navezovanjem stikov. Vsi njegovi prijatelji in prijateljice so bolj umetniški tipi ljudi, tudi on sam. Ima dosti hobijev.
Zgleda idealen fant, in tega ne govorim zato, ker je moj sin, ampak žal si do danes ni dobil dekleta, s katerim bi si ustvaril resno zvezo. Približno deset let nazaj je imel dekle, h kateri se je za krajši čas tudi preselil, a zveza je razpadla. Ker je šlo za prvo zvezo, nisem spraševala, kaj je šlo narobe, prepričana sem bila, da bo prebolel in dobil novo dekle. Zapadel je v lažjo depresijo oz žalost, a jo premagal z delom. Tudi danes, pri svojih letih, nima dekleta, saj bi opazila, ker živimo v isti hiši, čeprav ima svoje sobe oz stanovanje, kamor z možem ne hodiva.
Zanima me – kaj sem pri vzgoji naredila narobe.. Sva z možem naredila kaj narobe, ko sva vzgajala sina? Mogoče se motim, a meni je smisel življenja dajala družina, moj otrok. Oba z možem sva imela lepe službe (sedaj sva upokojena) in se dobro razumeva, želela sva si imeti več otrok, a žal imava samo njega, ker sem imela dva spontana splava, potem pa nisem več zanosila… prepričana sem, da se moj sin na skrivaj čuti osamljenega… ne morem sprejeti, da si res ne želi imeti žene, otrok – sicer mi tega ni rekel, če sem kaj na to namignila, zdelo se mi je, da to ni ravno njegova izbira, ampak… no saj vem, da mi ne more nihče pomagati, ampak morala sem se izpovedati.
Hudo bi bilo, če bi si tvoj sin želel otroke in družino, hkrati bil zaradi tega, kar nima, nesrečen. Zdaj si je prilagodil življenje stanju v kakršnem je, živi in mogoče je celo zadovoljen in ne čuti potrebe po kakršnihkoli spremembah. Naj tako tudi ostane. Če se mu bosta kdaj zgodila ljubezen, otrok in družina, ter ga bo to osrečevalo, bo ok. Treba je sprejeti dejstvo, da vsak otrok živi svoje življenje in ne življenja, da bi ugajal staršem.
Če ti je otrok bil smisel življenja, potem si ga nehote preveč privezala nase, saj je bil v ozadju vedno strah pred izgubo otroka in s tem izgubo smisla tvojega življenja.
—
tole je pravi odgovor.
in ne, ne motite se, pri vzgoji ste naredila precej napak.
mogoče za začetek, če bi prebrala knjigo Trganje starševskih vezi, ali Starši ki preveč ljubijo…
ni pa res, da vam nihče ne more pomagati.
poiščite si dobrega psihoterapevta, da vama pomaga osvoboditi sina,
potem se bodo zgodili tudi vnuki.
Hočeš nočeš si vsak normalen moški želi imeti punco in morebiti tudi otroke. Jaz žal v življenju nisem imel te sreče. In če bi me nekdo spraševal o mojem življenju, bi rekel, da sem zadovoljen s stvarmi tako kot so, čeprav si želim imeti družino. Je pa razlika med nekom, ki je imel vsaj občasno vezo in med mano, ki nisem imel nobene. Tisti, ki jo je imel, je dobil odgovore na veliko vprašanj in morda so ugotovili, da jim samsko življenje bolj ugaja. Jaz pa teh odgovorov nimam. Tolažim se z lažnimi puhlicami, da mi je tako usojeno, da sem sam svoj gospodar, da me nobena punca ne izkorišča in podobno. Je pa dejstvo, da se nočem sam sebi smiliti, zato se takim vprašanjem (zakaj nimaš družine) skušam izogniti. Služba, delo, hobiji, pomoč drugim, mi predstavljajo le beg pred občutkom osamljenosti in neuspeha.
Imam sosede. Oba sta visoko izobražena. Imata 4 otroke. So zelo verna družina. Njega še nisem videl treznega, Običajno je tako pijan, da ga privlečejo domov. Najstarejša hčerka ima menda probleme z mamili, njen brat prav tako. Druga dva otroka sta še v osnovni šoli. Tudi z nima so problemi, vsaj tako se je potožila njihova mati.
In sedaj se vprašam ali je boljše biti sam ali živeti v zgoraj opisani družini. Odgovor se ponuja sam.
In še nekaj. Ena se je pritoževala, da je mati njenega partnerja vse naredila doma, od pranja kuhanja naprej. Zato v takšni družini ni hotela živeti. Pa se ta ženska sploh zaveda kaj pomeni, če ti nekdo naredi pol tvojega dela. Jaz te sreče nikoli nisem imela. Vse sem morala vedno sama. Če bi imela taščo, ki bi delala doma namesto mene ne bi pustila moža temveč bi ji vsak mesec nekaj kupila.
je že tako, 21.01.2022 ob 21:36
Jaz bi se pogovorila s sinom.
Zakaj pravzaprav ni sposoben imeti družine.
Ker nekateri ljudje ne čutijo potrebe po tem.
Je pa zelo težko za starše, ko vidijo, da ne bo vnukov.
Zelo težko.
Prazno življenje ima sin in prazno življenje imajo starši.Kajti otroci prinesejo v hišo veselje , mladost in živahnost!
meni ni nič težko, pa verjetno ne bom imela vnukov.
to je odločitev mojih otrok, ne moja.
kakšne pokojnine od otrok? V pokojninski sklad plačujejo tisti, ki delajo, pa so to naši otroci ali pa Kitajci, ki delajo pri nas. Če bi računali samo na naše otroke po 40 letih ne bi pridobili niti minimalne pokojnine. Kaj pomaga k tvoji pokojnini, če imaš 10 otrok pa nobeden ne dela. Luxemburg ima zelo lepe pokojnine. Kaj misliš kolikšne bi bile, če bi računali samo na svoje otroke. vsi bi bili na sociali. zato ne govori kar nekaj v tri dni.
Sicer pa je pokojnina neke vrste renta za 40 let dela.
Sicer pa je pokojnina neke vrste renta za 40 let dela.
Hahaha, eno je filozofsko nabijanje, drugo pa je realnost. In realnost je, da otroci plačujejo prispevke, da imajo njihovi starši penzije. Pa še premalo je in vedno bolj premalo bo, ker je premalo slovenskih otrok. Sicer lahko sem privlečete Arabce kot so Nemci, ampak oni ne delajo nič in samo vlečejo socialo.
Tukaj berem komentarje in me glava boli. Res.
Prvo kot prvo, ne moreš primerjat življenje enega človeka z življenjem drugega. To je tako, kot bi primerjali, zakaj je eden drugačen karakter kot drug. Ja, ljudje smo različnih karakterjev, različnih barv kože, različnih religij, eni majhni drugi veliki, tretji debeli, četrti suhi, različnih prepričanj in različno živimo SVOJA življenja.
Nikdar se nisem vtikala v kogarkoli, zakaj živi tako kot pač živi. Na vprašanje, zakaj nekdo nima otrok je pa sploh poseganje v intimo posameznika. Nihče nima pravice nekoga vprašati, zakaj nima otrok. Nihče. Niti mati sinu, hčerki.
Življenje piše svoje zgodbe, usoda piše svoje zgodbe. Nekaj ti je namenjeno, spet nekaj drugega ti ni. Lahko je karma, lahko je usoda, kdo ve?
Preveč se zanimamo za življenja drugih, pozabljamo pa polno živeti svoje življenje. A ni škoda? V razmislek….
Ja, tudi otroci sami so krivi, ker lahko v življenju vedno izbereš, da se boš obnašal pošteno in moralno. Ne pa da si suha veja ali pa celo sodomist.
—
poštenost in morala?
saj se ne pogovarjamo o tem.
tebe v resnici moti homoseksualnost.
in tudi to ni tema tega pogovora.
in tudi če so sodomisti, so si verjetno to zavestno sami izbrali tako pot?
otroci niso v odnosu do staršev krivi nikoli.
se niso sami rodili.
in se NISO SAMI VZGOJILI.
sploh pa: neodgovornost, ker nimajo otrok??
take neumnosti nisem še slišala.
Avtorica, vem, da ti je hudo, ampak spoštuj sinovo odločitev.
Tudi jaz imam sina, sicer je star 25 let in nič ne kaže na kakšno resno zvezo. Ko sem ga malo potipala glede snahice, mi je lepo povedal, da glede na to, kako vidi mene srečno in kako znam uživati v samskem življenju, si on ne misli na grbo nabasat ene, da bo mu dihala za vrat, tako kot nekaterim njegovim prijateljem. Vidm ga, da je zadovoljen s svojim življenjem, zato med nama ni več teme o tem ali bo s katero ali ne in se tudi ne sekiram. Svoje sem naredila glede vzgoje, zdaj pa mu še lahko le kaj svetujem, če me vpraša za mnenje. Na njemu pa je če bo upošteval ali ne.
Moj sin je verjetno po meni dedoval gene za način izbire partnerja-dolgo nič, potem pa naenkrat resno in dolgo vezo. Če bi imel očetove gene, pa bi bila takšna gužva, da si verjetno ne bi uspela zapomnit imena vseh predstavljenih punc 🙂
Avtorica sprejmi njegov način živlenja in ga spoštuj, ti pa lepo uživaj v penzionu in v tistem za kar nisi imela časa, ko si se razdajala družini.
In si je niti ne bo. Nekateri so preveč radi komot. Drugi so preveč zahtevni in si želijo take, ki so izven njihovega ranga, spet tretji ne čuti da potrebuje ženo, ker mu mati Špila na pol služkinjo za tisto kar potrebuje je njemu dovolj. Kakšne ob strani občasnice si že dobi in je to to. Cona udobja.
Forum je zaprt za komentiranje.