Blok nima klančine

tejle gospodični tudi klančina ne bo pomagala, piše da stanovalci z trgovskim vozičkom pripeljejo hrano do bloka, dej javi mi ko boste trije skupaj vlekli ta voziček gor da pridem pogledat koliko ti je klančina olajšala zadevo 🙂

pa tudi otroškega vozička z otrokom ni pametno potiskati oz. vlečti po klančini , ga moraš še vedno nositi.

glede na to da pa takale klančina nanese kar precejšen strošek in da je potrebno dobiti soglasje arhitekta objekta pa se mi zdi bol malo verjetno da bo 51% lastnikov (toliko jih namreč potrebujete za investicijo) pristalo na to da bodo plačevali nekaj za ugodje enega ali dveh

lp

Pozdravljeni!

Slučajno sem naletela na tale forum, ker mi ga je brskljalnik najdel, čeprav sem iskala nekaj drugega.

Skratka, prebrala sem vse odgovore, in moram reči, da se kar strinjam z uporabnikom “ta pametni”. Zakaj, je moja subjektivna stvar, lahko pa povem, kaj me je zmotilo pri pisanju “Ako”-i.

Preden pa začnem, naj povem, da sem 31. letno dekle, s cerebralno paralizo, 30 let smo živeli v bloku, v 3. nadstropju in ja, imeli smo tudi psa.

Prvo kar me je zmotilo je nekakšna kritika na pse; namreč, prvo gospa reče, da je par stanovalcev s psom, potem pa, da bo kak pitbul pritekel in ranil njenega otroka. Po tem, pa ste zapisali, da ste pošteni in fer in ne vem še kaj. Oprostite, četudi ima par ljudi psa, ni nujno, da bo pritekel ravno pitbul. Nisem zagovornica pitbulov baytheway, vendar, na vašega otroka lahko naleti tudi pudelj, ali moj špic, ali ovčar ali pa okajen človek, lahko tudi konec koncu vaš 5 letni sin mar ne? Nesreče se dogajajo in ni lepo, da ob tolmačenju vaše rešitve za neko težavo okrivite in delate krivico drugim.

Druga stvar: za klančino se potegujete tudi za invalide; niste ravno fer, ko se na njih spomnite takrat, ko ste noseči. Jaz za nek problem poskušam rešiti ko ga uvidim, ne pa ko ga doživim in potem nonšalantno razlagam vsem ostalim, da kako so poleg mene, bogi še uni drugi. Ko pa niste bili noseči, pa tudi pomislili niste na klančino mar ne?
Isti primer velja za stare; sedaj, ko je vaša mama to izkusila, se borite za to, prej, ko ste bili zdravi, pa niste pomislili na klančino?

Pravite, da se tudi spoznate na arhitekturo ob vaši suvereni izjavi, da prosto za klančino je; mislim, da je potrebno prej še vse drugo preveriti kot pa takoj sklicati gradbince in urejeno.

Tudi ni lepo, ko pravite, da se tisti iz 1. nadstropja kar vozijo z dvigalom – češ, saj ga ne potrebujejo, in ga kvarijo, za vas iz višjih nadstropij. Dvigalo je za vse !!! Ni pa za prevoz stvari, ki presegajo teže od dovoljene. Ko bo vaš bližnji presegal to dovoljeno težo, se boste spomnili, za nakup močnejše kabine dvigala???

Razumem, da se pojavljajo težave v blokovskih naseljih, vendar je potrebno na njih opozarjati pravilno in utemeljeno, ne pa vse ostale kriviti za nek problem, istočasno pa sebe razglašati za pošteno in se postavljati v največjo žrtev.

Lep pozdrav!

Tina Kovač, Vrhnika

pozabila sem še dodati, kako smo mi reševali težave:

– kadar sta se pokvarila oba lifta, je mami prvo nesla mene, potem pa še voziček. V tistih časih, to je bilo leta 1980 so bili vozički izredno okorni in težki (vsaj naš je bil), pa se mami ni nikoli pritoževala, ker se ni mudilo s popravilom obeh dvigal in smo pesačili tudi 2 tedna.
To je bilo treba storiti in pomembno je bilo, kako, z čim manj napora.

– ko sem bila nekaj časa na invalidskem vozičku, ni bilo klančine za 3 velike robnike preden si lahko prišel v blok – pač, počasi sem šla na robnik, ali pa vstala in voz potisnila naprej. Za to sem potrebovala skoraj 10 minut!! Pa je bilo to leta 1995!!

Poudariti hočem, da se moramo včasih znajti tudi sami, kar imam najrajši tisti rek; uzdaj se u svoje sedlo!

Reči hočem, da je opozarjanje na nek problem eno, opozarjanje z nekim sprenevedanjem o naši humanosti do drugih ter hkrati obtoževanjem tretjih (ironično, celo nič krivih), pa drugo! Lp