Bivši nas meče na cesto

Pozdravljeni.
Rada bi pomoč, predloge ali samo sij lučke na koncu tunela.
Sem nekaj čez 30 letna mamica trem otročkom. Zdaj bivši partner prodaja stanovanje, ki ga je uredil za našo družino, ko sem bila noseča njegovega prvega otroka(imam tudi enega otroka iz prejšnje sedemletne veze) V najini vezi so bila vedno neka nesoglasja in pritiski. Posebaj, ko se je vrnil iz terenskega dela. In ko se je otrok rodil se je odločil za delo doma. Super!! A ni bilo. Nikakor nisva našla skupnega jezika in vse več je bilo ponočevanja. Prišel je kdaj je hotel in pravtako odšel. Ni znal povedati kam se odpravlja ali kakšne načrte ima. Vedno je bilo kot je hotel oz. kot da živi še vedno sam v svojem svetu lumpanja. Pozabi na pomoč kakega opravila. Vsrana posoda, vse mastno, nic skuhano, cote ki češ in zobna pasta isto. Tudi jaz sem hodila v službo a na pomoč pri domačih nalogah ali samo igri ni bilo računati. Na koncu je bilo že tako hudo, da nisva imela fizičnih stikov kar nekaj mesecev. Pogovora od njega nisem mogla pričakovati. Spoznala sem da je čas za odhod. In v navalu iskanja stanovanja sem se zapletla z osebo, ki sem ga poznala že nekaj časa a sva bila vedno spoštljiva drug z drugim dokler nisem sama želela tega koraka. Ne samo zaradi spolnosti ampak ker je bil vse česar nisem čutila že zelo dolgo. Kar mi partner ni nudil in ne izkazoval. Nisem čutila da delam napako dokler nisem res šla. Pobrala cunje in otroka in šla. A ko sem bila sama in končno zadovoljna me je nekaj vleklo starim slikam. Vedno bolj sem želela nazaj. Tako zelo nazaj, da sem ga prosila odpuščanja saj je vedel za moje dejanje. Ni trajalo dolgo, da sva se skupaj odločila za nov začetek. Novo poglavje. Ljubim ga in to sem želela. In nekaj najlepšega je bila izkazana pozornost po hudi nesreči. Pozornost, ki mi je ni dal že kar nekaj let. Sanjsko. Sanjsko je bilo tudi ko smo okronali nov začetek z novico o naraščaju. Sicer je želel da prej uredimo hiško in nato otročka a se je zgodilo obratno. Sva sprejela kaj pa naj. Ubiti ne želim nekaj kar mi je dano, ker mnogim ni. Vse še vedno fino do četrtega mes. nosečnosti. Takrat dalje pa pekel. Obrat da nisem mogla verjeti. Spet je bilo vse narobe in nič dovolj dobro. Kot da je čakal do meje moje ranljivosti in pok. Spolnosti ni bilo. Niti dotikov. Spet stara pesmica. Gremo kam čemo! In do kolkih zj. Nek večer ga sploh ni bilo domov. Šele drug dan po enajsti uri. Ko je bil dan poroda pa se mi je svet porušil. Klical me je pol enajstih zvečer opit da nimaš kaj. Vseeno vesela se javim in po kratkem pogovoru ugotovim da klic ni namenjen meni temveč točajki v nočnem lokalu našega kraja. Besede ki so bile izrečene pa meč v srce. Naj omenim da si ni naročeval pijače po telefonu. Od takrat psiha pod dnom. Kot da ne živim več. Imam tri otročke ki so ZDRAVI. Sama pa tonem. Sem slišala že od njega da naj se spokam iz njegovega stanovanja. A zadnje dni da bo stan. prodal. Kako naj se spokam? Nisem sama. Imam nekoga še za seboj. Od tega dva njegova. En je še dojenček. Sumim lahko marsikaj. Ampak nevem kaj naj si mislim. Pokazal je svoj obraz. Uničil mi je življenje. Nisem pol tega kar sem bila. Iskala sem pomoč na csd a mi vsak reče le da je stanovanje njegova last in da naj grem. Kako grem?!! Če nisem sama. Nočem oditi! Zlomil je vse kar sva po “novem začetku” obljubila drug drugemu. Obnaša se kot da sem jaz kriva a sploh nevem kaj naj bi bila kriva. Kaj lahko človeku dela v glavi, da se spusti na tak nivo. Da se obnaša prostaško, hinavsko me žali in podi. Naredil je še eno življenje. Če mu preteklost ni pustila da pozabi, zakaj me je vzel nazaj in naredil še eno nesrečno dušico? Nevem kaj naj. Ne želim ven iz tega stanovanja. Ne želim mu kar dati fraj po vsem kar mi je naredil v zadnjem letu in pol. Tukaj imamo stalni naslov, šolo, službo… Jaz razvalina on pa svoboden gospod. Očitno je marsikaj. Sploh ne sanjam o kakšnem stiku z njim še. Ne želim pa mu dati proste poti. Zanima me ali je sploh mogoče da me (nas) vrže iz stanovanja? Ali se lahko kako borim? Stanovanje je v celoti opremil on in pravtako je nanj pisano. Po vsem tem se ne mislim predati saj si enostavno ne zasluži prostih rok. Otroci pa ne tega cirkusa več.

Serjes, da smrdi do Chine.

Stanovanje je bilo kupljeno kdaj? Ko si bila prvič z njim noseča?

Stalni naslov imaš tam!  Ostani tam.!! Nikar ne pojdi ven !

Tožiti bo moral in z malo sreče bo trajalo 5 let, preden vas izseli.

Kelnarca se bo naveličala čakat!

Vsaj to.

Zasrala si svoj lajf na celi crti!

Prvo, spokaj sebe in najstarejsega otrika, ki ni od tega partnerja in pojdita, tega otrika peljes k njegovemu ocetu, ti pa… Kamorkoli ze lahko gres.

Zenska, ti brez dedca in qurca nisi sposobna zivet! To te je pripeljalo do tega, kjer si zdaj in verjemi, da te bo v prihodnje spravilo se nizje!

Posveti se samo sama sebi in postavi svoje zivljenje na noge, da bo trdno in stabilno, predvsem pa v celoti neodvisno od kogarkoli drugega razen tebe! Postani samostojna v vseh pogledih!

Potem pa poberi otroke od njihovih ocetov in se posveti njim, dedce pa pozabi za naslednjih 20 let!

Nimaš kaj. Ne vem kaj te drži v tem stanovanju, kjer si doživela toliko hudega.

Začni iskati drugo stanovanje, kjer bo uradna prijava in uradna najemnina, saj če imaš nizke dohodke lahko dobiš subvencionirano najemnino če te to skrbi.

Uredi alimente za njegova otroka in stike.

Zaživi!

Ne razumem zakaj sploh vztrajaš v tem stanovanju???

Upoštevaj ta nasvet, sicer boš že čez par mesecev pisala, da si spoznala spet novega  sanjskega moškega, ki si se mu takoj pustila napumpat, zdaj pa tebe in ves tvoj doslej pridelani naraščaj meče na cesto.

Največja napaka večine tipov, da naredijo otroka ženski katera ima že otroka od prej. To je skozi neko prilagajanje in nesoglasja. Je pa res da otrok ni nič kriv…