Še vedno hrepenim po bivši

Dobro jutro. Razšel sem se z bivšo partnerko s katero imava tudi družino. Bivša partnerka se ni nikakor razumela z mojima staršema. Ni bila nikoli žaljiva do njiju ampak bolj zadržana. Če jo je karkoli motilo mi je neprestano težila s tem, da kako se mama vtikuje v vsakodnevne reči. Nekako se nismo ujeli v odnosih z mojima staršema. Sva pa bila skupaj blizu 20 let. Priznam, da sta moja starša velikokrat zatezena in ukazovalna. Živimo na kmetiji, ki je kar velika. Ko sem bil v vezi z bivšo sem spoznal čudovito žensko z ambicijami kar se tiče dela na kmetiji. Pripravljena se je prilagajati čisto vse kar se ji reče. Res, ženska na mestu. Odlično se razume z mojo mamo in tudi ona jo ima neizmerno rada. Moti pa me to, da je preveč podobna moji mami in ima iste fore, kot moja mama. Prav zaradi tega se ne razumem dovolj dobro z mojo mamo. Bivša je bila pravo nasprotje. Čustev do bivše nisem uspel predelati. Se vedno hrepenim po bivši, čeprav jo moja starša sovražite in grdo govorita o njej.Boli pa me, da smo si sedaj na dveh polih. Jaz na enem, moja sedanja partnerka in moja starša pa na drugem polu. Sedanja partnerka je res prilagodljiva v vsem in pripravna. A moti me samo ta njena podobnost z mojo mamo. Se je že zgodilo, da sta mi obe ( mama in sedanja partnerka) težili za neko reč.

V moj svet je vstopila nova oseba. Kako jo imeti dovolj rad in kako ne več misliti na bivšo? Prosim za kakšne nasvete in kako ste drugi to prebrodili, če ste bili v podobni situaciji? Kako odmisliti ta čustva, ko pa sva bila tako dolgo skupaj? Hellp????

Glej končno si izpolnil svoj življenjski namen da mami privlečeš na kmetijo delovno silo, ki bo pripravljena šutit i delat. Kaj zaj jamraš? I novce i ovce ne moreš imet. Glavno, da je mamica srečna. Ti ženski naredi par otrok potem pa pusti babe da delajo svoje ti pa traktor pa gostilna, kot vsak normalen kmet.

Svasta, res…. iti v zvezo z nekom, ker ti je pripravljen suznja spilat in se ti v vsem podredit, AMPAK, si pa drzne imeti eno napako, vcasih kar usta odpre!

Madona no, delovno silo se zaposli in placa, ne pa da si jo v posteljo privleces! Kaj mislis, da je trenutna zrtev celo zivljenje sanjala dedca, ki ji bo blagovolil odstopit se garanje na kmetiji, medtem bo pa drugo sanjal? Ko jo bo zatrapanost minila, ti bo vse naprej zmetala in zagrenila zivljenje (upraviceno).

Pusti jo, da si najde boljsega od tebe, ti pa preboli bivso, preden se spuscas v karkoli novega.

Bedak.

Mislil sem res dobronamerne nasvete. Očitno me nihče ne razume. Tudi z bivšo je bilo napeto ozračje ampak bolj na prefinjen način. Sedanja pa je res pridna a je preveč podobna moji materi in sta postali pravi prijateljici.

Je kdo izmed vas bil v podobni situaciji sprašujem. Tisti ko pišete kar nekaj in me obsojate tega ne razumete in ne veste, kako je živeti na kmetiji in poleg tega trdo delati.

Vidiš, kako lepo bi se imel z bivšo, če bi šla živet zase. Tako pa si se raje odločil za mamico kot pa za lastne otroke in ženo. Si pravi mož z jajci. Sedaj pa potrpi.

Ja odloči se, al ti je več do delovne sile in da je mati srečna al do ljubezni in življenja.

ejej, pa že tako zna bit težko težko, samo zase, zbrat partnerja, da bosta drug z drugim klapala,… kaj šele za dodatni dve osebi.

Malo pozno, ampak upam, da si vseeno spoznal, da ne gre to in, da moraš v prvi vrsti izbrati zase. Malo več samostojnosti bi verjetno preprečilo tvoje težave. Zdaj, sicer, šta je, tu je, ampak, mogoče pa taista stvar lahko še kaj reši…? Kdo je končal razmerje, ti ali bivša?

Nova te moti, ker je všeč mami in je njen klon, stara ti ni bila všeč, ker se nista razumeli z mamo. Mama, mama, mama…. A boš ti  živel z mamo ali s tvojo žensko. Strezni se, preden bo prepozno, in bo ostal sam z mamo.

On živi in bo živel z mamo. Srečna bivša, ki se ga je rešila in vsaka druga, ki ga je zgrešila.

Bivsa je končala razmerje. No saj nekako sva se o tem pogovorila, da je to najboljša možnost, ker je mama res ni najbolje prenesla. No tisti, ki ste tako nastrojeni, pač se živi na kmetiji in staršev si nisem sam izbiral, tako da bosta starša z mano vse dokler bosta živa. Zato pogosto omenjam mojo mater saj drugače žal ne gre in se vse vrti okoli njiju. Problem so moja čustva ali pa samo navajenost na bivšo. Sam se res bolj slabo razumem s staršema in odkar sem skupaj s sedanjo partnerko gre samo še navzdol. Ko prideta otroka in ko gresta ju neizmerno  pogrešam vse do naslednjega srečanja. Bivša pa ignorira in niti ne pride blizu. Otroka pripeljejo njegovi starši ali pa ju grem sam iskat v šolo in tudi odpeljem v šolo.

In kako misliš, da je otrokoma, ko prideta k tebi, a misliš da ne čutita, da od fotra starša sovražita njuno mamo in jo šinfata. Malo še počakaj, ko bosta zrasla, ko se bosta zavedala, kakšno vzdušje je pri vas, ne bosta več želela prihajat. Tvoja matka je fajn poskrbela zase, na račun tega ti bo  tud odtujila stike s tvojimi otroki, samo počakaj. Kdo bo pa za teboj skrbel za kmetijo, ajde hitro naredit še enega sina ta novi. Bo že mamica to zrihtala. Rabil bi eno konkretno psihoterapijo, da že enkrat predelaš ta bolni odnos. Tudi nova si zasluži boljšega.

Pusti tanovo pri mami in se odseli k bivsi in otrokom.

ženska, ki se je pripravljena gospodovalni tašči dobrikati in v vsem prilagajati, še zdaleč ni ambiciozna.

mislim, da imaš ti težave z razvrščanjem karakterjev – bivše, zdajšnje, predvsem pa mame.

Prva stvar, ki jo moraš narediti je ta, da se odcepiš od svojih staršev. Kot berem imaš ne predelan odnos z njimi. Nikoli ne boš srečen, dokler ne urediš svojega odnosa z njimi. Sedanja partnerka je ok, dokler ne bosta imela otrok ali dokler ne mine začetna zaljubljenost. Zaživi svoje življenje. To še ne pomeni, da moraš izbrisati starše iz svojega življenja, ampak zaživeti na svojem. Srečno

Ti si pa res en  mamin sinek!  Avtor, še dobro, da je bivšo srečala pamet in upam, da ta novo tudi kmalu.

Starša ti bota ukazovala v življenju, na koncu boš  pa zaradi tega postal še psihičen bolnik in ostal  sam.

Avtor, ti prvo uredi sebe ,ali vzemi se k  sebi.

Bivša, te je pustila, ker si po opisu tu-mamin sinek ,ali pač skačeš kot starša ti rečeta.

Zdajšnjo partnerko še lahko tvoja starša komandirata ,ker je ubogljiva, ampak upam za njo, da pride k sebi in te tudi načevlja. Zakaj bi komu bila služkinja!

Zakaj jočeš po bivši? Ta bivša je lahko srečna, da je prišla k sebi in da ima sedaj dokaj mirno življenje tudi s tvojima otrokoma.

Sam si tako hotel. Sedaj imaš partnerko, ki bo se plazila pred tvojima staršema in se sprijazni s tem. Vprašanje je le,kako dolgo bo ta tvoja navidezna sreča z novo trajala.

Pri tvojih srednjih letih takole razmišljaš in živiš? Saj ne morem verjet, da moški v teh letih( ko praviš, da sta bila skupaj 20 let) in če dodam 20 let podlage jih zagotovo šteješ okoli 40 ali malo čez.

Dobro premisli se enkrat, globoko vdihni in pomisli na prihodnost.

Če želiš v življenju biti srečen, naredi takole:

1. pusti zdajšno

2. poišči si dom na svojem

3. poišči si službo, če je še nimaš in je kmetija tvoj edini vir zaslužka

4. pojdi po bivšo in se ji stokrat opraviči, ker se odnos z njo pogojeval z njenim odnosom s tvojo mamo

5. mama pa naj se upokoji in skrbi za toliko kmetije, kot jo zmore ali pa jo v celoti prepusti, brez da teži

Čez deset let ali prej bo treba poskrbeti za tvoje starše … torej si kar pravilno izbral glede na to, da jih postavljaš na prvo mesto. In imaš hudičevo srečo, da te sploh katera še pogleda – koliko pa je ta nova gospa sploh stara? Vsaka vsaj na pol brihtna bi bežala od vas (tebe in staršev), kar bi jo noge nesle.

Spremljam vaše komentarje. Ni enostavno, kar pustiti in iti, kljub temu, da imam službo. Sedanja partnerka je mojih let in brez otrok. Bivša pa me ignorira. Zamerila mi je, ker sem se s sedanjo partnerko zapletel še v času, ko sva bila skupaj z bivšo. Kot večina moških sem tudi jaz takrat bežal od moje bivše partnerke in iskal uteho drugje, saj je bilo njeno neprestano teženje glede mojih staršev nevzdržno.

Sedanja partnerka je čudovita, se prilagaja in ustrežljiva in se odlično razume z mojima staršema. Žal pa so tu tudi moja čustva, ki niso na pravem mestu.

Je pa tak zakon narave, da vseh stvari pač ne morem imeti. Sem se sprijaznil z tako usodo.

En kup slabih odločitev. Kaj naj ti rečem. Bivšo pozabi! Tam si že zasral.

Sedanjo…se odloči ali obdržiš ali pustiš. Glede staršev postavi določene meje. Mami jasno povej in ji dajaj vedet do kje glede tvojega zasebnega življenja lahko gre in kam ne. Glede na tvoja leta in leta staršev je čas, da si ti gospodar na kmetiji in imaš tudi veljavno besedo tam. Če ne, se odseli in prihajaj samo pomagat (glede na to, da skenskat vsega skupaj ne moreš). Starša tvojo pomoč jemljeta samoumevno. Dejstvo pa verjetno je, da je ta kmetija (in posledično način življenja staršev) bolj ali manj odvisna od tebe. Imaš torej nek adut, ki ga izkoristi. Moraš bit bolj samostojen in tudi staršema dat vedet, da te kot takega jemljeta, četudi (oziroma še posebej) boste živeli skupaj.

Resnično ima veliko ljudi in probleme z odnosi. Se sprašujem kam vodi ta svet?