Bi šli v razmerje z žensko, ki živi pri starših?
Pod pogojem, če zna čistiti, kuhati, likati, je ubogljiva in ima dobro rit. :)))[/quote]
kaj se ti je pa zgodilo??? da si tako popustil v načelnosti???
a niso takšne psihično nestabilne, hsterične, razvajene, da jim je treba vse k in od riti znosit … ☺☺☺
[sup]kaj iz desca naredijo prepolna jajca ☺ — press[/sup][/quote]
NM-, dvigni IQ vsaj na sobno temperaturo in napiše še kak post z glavo in repom, kot pa da pospemaš vsak topik s svojimi polpismenimi in vulgarnimi prispevki, ki so “kar nekaj”, ki kvečjemu delujejo kot mašila v vsaki temi, kjer se oglasiš. Bo šlo, ali ta enostaven zahtevek verjetno že krepko presega tvoj intelektualni pismeni domen? 😉
Govorimo o populaciji okrog 40. Malo je kamperjev pri mamici. So, ampak ti so si pač izbrali tak način. Nedokazljive ali dokazlijive trditve gor ali dol. Če si pri 40 pri mamici, si mislim svoje.[/quote]
Očitno si poln dnarja, ker ti ni bilo potrebe nikol nič prispevat v skupno blagajno. Pa avtomobila tud nimaš. Maš pa tisto garsonjero, kjer si ko piščanec osamljen v njej, in je seveda tvoja last, ki si jo kupil s lastni denarjem. Daj ne se delat oh in sploh , ker dejstva so pač taka, da tudi oseba pri 40 brez pomoči ne more ustvarit lastnega bivališča. Obstaja možnost , da si egoist in vidiš samo sebe in nobenega drugega. Se pravi , da so te starši fotrali dokler nisi šel na svoje, sedaj pa ko jih je**. Zamisli se malo , kaj pravzaprav pišeš ?????[/quote]
Predsodki, predsodki. Sem ti postavil ogledalo?
Glede na obdavčitev, sem prispeval v državno blagajno verjetno več kot ti. Na tvojo žalost nimam garsonjere. Tudi avtomobil imam (in to tak, ki stane vzdrževanje več kot si ti lahko privoščiš). In ne, ni na kredit. In kar imam, sem ustvaril sam, zato STFU.
Nihče se ne dela sploh in oh ampak 40letnik, ki staniuje pri mamici in očku nikakor ni zgodba o uspehu. Si tipičen Slovenec. Vsi drugi so krivi, mi smo brezmadežni. Smo delavni, pošteni, najboljši. Yeah right!
kaj se ti je pa zgodilo??? da si tako popustil v načelnosti???
a niso takšne psihično nestabilne, hsterične, razvajene, da jim je treba vse k in od riti znosit … ☺☺☺
[sup]kaj iz desca naredijo prepolna jajca ☺ — press[/sup][/quote]
NM-, dvigni IQ vsaj na sobno temperaturo in napiše še kak post z glavo in repom, kot pa da pospemaš vsak topik s svojimi polpismenimi in vulgarnimi prispevki, ki so “kar nekaj”, ki kvečjemu delujejo kot mašila v vsaki temi, kjer se oglasiš. Bo šlo, ali ta enostaven zahtevek verjetno že krepko presega tvoj intelektualni pismeni domen? ;)[/quote]
saj si prebral … anede — še kaj??
Če si do 40tega leta nisi sposoben tako uredit, da bi živel samostojno potem pa adijo pamet.
Ni nujno, da imaš lastno stanovanje, lahko si v najemu.
Meni ni nihče niti malo primaknil.[/quote]
Ja pametno bi bilo ja , da bi šel rentat stanovanje, ko pa mamo hišo v kateri smo vsak na svoje. V bistvu živimo skupaj in ločeno. Pa kaj ma veze al si pri mami al si nekje samostojen in nimaš nič drugega kot 4 stene za katere si pripravljen narediti vse. Samo za svojo samostojnost. Zame je to bolano .[/quote]
Meni se živeti s starši ne zdi nič “čudnega”. Vse dokler je v sobivanju sloga, razumevanje in spoštovanje drug drugega. Svobode drug drugega. Saj isto je potem s partnerstvom. Gre spet za isti sistem. Ne vidim logike, da bi bilo “čudno” živeti s starši, če pa je s partnerjem živeti lahko prav tako “čudno”. Torej, če šteješ kot “slabo”, če zaradi življenja s starši ne delaš vseh gospodinjskih opravil, si navajen, da bo nekdo namesto tebe nekaj spolu atipičnega naredil, da se bodo vsaj delili stroški, ja kaj pa je drugače pri življenju s partnerjem. Isto je. Tudi pri življenju s partnerjem lahko upravičeno pričakuješ, da bo tvoj partner lahko določena dela prepustil “spretnejšim in bolj izkušenim rokam”, da ti bo partner tudi finančno pomagal (ne pa da bo vsa finančna skrb na tvojih ramenih), če že ne z denarjem pa z neko skrbjo za hišo, dom, otroke… Po drugi strani pa, če misliš na vse negativne strani sobivanja s starši, da te zaradi sobivanja pri njih še vedno “komandirajo”, od tebe pričakujejo, da boš delal stvari, za katere mislijo, da morajo s tvoje strani biti narejene… ja, spet, kaj pa je drugače od partnerja. Ali partner pa tega ne pričakuje. Ali partner pa prepusti popolno svobodo ali pa prav tako od tebe pričakuje neke vzorce obnašanja, neko delo v “dobro partnerstva”. Ali te ne “komandira” prav tako?
Mislim, v čem je sploh razlika živeti s starši (da se to mora obsojat) in razlika med živeti s partnerjem (da to pa tako mora bit in nič drugače). Razen tisto, o partnerski ljubezni, ki pa je v marsikaterem partnerstvu bolj namišljena, kot pa živeta.
itak smo pa spet pri vprašanju ali je oseba razumevajoča, spoštljiva, sodeluje … ali mamin sine / scrkljana hčera .
heh … kaj, ko bi vsak sam za sebe razčistil ali je in koliko je “socialno” bitje, da lahko funkcionira z drugimi.
Jaz nisem in zato sem na svojem.
Kolikor pomnim sem zadnja leta nekaj poskusil le z eno, ki je pri nekaj cez 30 se vedno zivela pri starsih. Slabi spomini. Taksni stosi niso zame. Pa naj ima zenska 20 ali 35 let, taksne ali drugacne starse, situacijo, itd. Next…[/quote]
probaj s tipom … človek nikoli ne ve, kje ga sreča doleti ☺
Kolikor pomnim sem zadnja leta nekaj poskusil le z eno, ki je pri nekaj cez 30 se vedno zivela pri starsih. Slabi spomini. Taksni stosi niso zame. Pa naj ima zenska 20 ali 35 let, taksne ali drugacne starse, situacijo, itd. Next…[/quote]
probaj s tipom … človek nikoli ne ve, kje ga sreča doleti ☺[/quote]
Tale je bila pod pas, da ne rečem v jajca!!
Človeku se lahko drugi zdi razvajen že samo zato, ker mu le ta ni izpolnil pričakovanj glede del v gospodinjstvu. To lahko pomeni tudi, da je sam (še bolj) razvajen in je pričakoval, da ga bo drugi popedinal na vseh področjih. Ker se to ni zgodilo, ga je označil za razvajenega. Meni pa se zdi, da so drugi nekako vedno naše ogledalo… 😉
“roblemjevbistvuvnassamih” je spet udaril.[/quote]
problemjevbistvusamovnjem[/quote]
Vidiš ga pa ti? :)) Torej je v tebi tud en del. 😉
“roblemjevbistvuvnassamih” je spet udaril.[/quote]
problemjevbistvusamovnjem[/quote]
drugac ma marko prou. Mene so pri enmu oznacil za razvajeno zato ker nisem odgovarjala njihovem standardu dela.torej delo od sutra do jutra 😉 pac kmetija varjanta. pa sm dala od sebe vec kot sem prej rabla kjerkol v lajfu ali doma. in potem vids da res izhaja vsak iz sebe, seveda sincek navajen da ustreze starsem,ob enem pa se ni zavedal da ga po svoje drzijo v zanko na konto Vecno mors bit hvalezen da si pri NAS v mansardi… inseveda navajen da po delu je zahvala kosilo in je mogl bit tipi topi in glancat bajto cel dan, kosilo postrezeno, takoj pomito, pa ze na njivo..skratka tempo, u glavo so mu pa kljub pridnosti vbijal da je nic, da lenari.zato sem bla avtomatsko tut jz oznacena za leno in razvajeno. in valda nism ostala tam, se mam prevev rada da bi rabila to trprpet in poslusat ce sincek priden najboljsi ne zna narest reda.delat res in postavlat meje pac ni na strani snahe. 🙂 hvala in nasvidenje.
sem pa pri svojih letih v najemu, po tej svobodi sem hlastala ze prej, ne predstavljam si biti do 35ga (?!?!?) pri starsih. ne recem da imas svoj stuk… ne pa sobico halo. in vidim eno punco.35, ima fanta ampak hodi na tri dni domov, vcasih tudi usak dan… skoda besed. totalno zmanipulirana in vcepljeno glavo da je dolzna godit pomagat domov. lol.in jih pri svojih letih poslusa kako ni to prav naredila, kako je to narobe..ona pa oci oci oprosti. za bruhat!
vazna je potem le primarna druzina torej partner tvoj in ti, drugo je pa samo plus in dobra volja. sam starci eni tega nikol ne dojmejo in ptickom ne pustijo iz gnezda. s tem delajo pa samo skodo.
Jaz mislim, da je prav, da gredo otroci od doma čimprej. Jaz sem šla pri dvajsetih, zamenjala vrsto najemniških stanovanj in ko sva z možem kupila prvo stanovanje – imelo je celih 46 m2 – se mi je zdelo, da živim v gradu. Tisti občutek, da primeš svojo kljuko, odpreš svoj hladilnik, gledaš svojo TV … je neprecenljiv in ga vsakemu privoščim.
To je res, le da nekateri kljub temu še kar ostanejo pri “tastarih”…. Klicarijo, vsak dan na kosilo, obisk, po “nasvete”…domov in to x krat na dan, so še kar pod njihovim vplivom in to je glavni problem, ko potem veza razpade, ne pa to na katerem naslovu kdo živi.
Je pa res, da je življenje na svojem nekaj čisto drugega kot pa če nekdo primakne “le” za hrano, nap.
Z možem kupita stanovanje, pa ga jemlješ kot svojega (primeš svojo kljuko, odpreš svoj…). Kaj to pomeni, da moža tudi jemlješ kot svojega? A je tvoja lastnina?
To ni provokacija. Samo sprašujem se, kakšna je razlika, med so/lastnino s starši in so/lastnino z možem. Ker razliko delamo. Zakaj?[/quote]
Vrstni red:
mož-žena>lastni otroci
in ne
otrok-starši
Forum je zaprt za komentiranje.