Bedno otroštvo – kako v odraslosti?
Ne, nimam nobene izkušnje glede tega. Sem že od nekdaj samouk, na praktično vseh področjih, zato ne vem, če je to sploh za vsakega. Nisem nek pretiran zagovornik teh skupin, vem pa, da so mnogim pomagale, zato nisem proti.[/quote]
Ne vem, mogoče tudi zame niso. Ampak, če ne probam, ne bom vedela. Včasih sem mislila, da tega pa res ne rabim, ker lahko vse sama naumim pa mi očitno še ni uspelo.
Z nikomer nisem OSEBNO debatirala o mojih težava. Bo sedaj bolj razumljivo?[/quote]
Seveda.
Jaz bi na tvojem mestu izbrala individualno terapijo pri kakšnem dobrem psihoterapevtu. Ker pa izkušenj z njimi nimam, ti ne morem nikogar priporočiti. Poleg tega bi se pri iskanju nasvetov izogibala nemoderiranim forumom, razen če ti je v užitek opazovati, kako se tema sprevrže v kregarijo.
Z nikomer nisem OSEBNO debatirala o mojih težava. Bo sedaj bolj razumljivo?[/quote]
Seveda.
Jaz bi na tvojem mestu izbrala individualno terapijo pri kakšnem dobrem psihoterapevtu. Ker pa izkušenj z njimi nimam, ti ne morem nikogar priporočiti. Poleg tega bi se pri iskanju nasvetov izogibala nemoderiranim forumom, razen če ti je v užitek opazovati, kako se tema sprevrže v kregarijo.[/quote]
Ravno na nemoderiranih forumih se tu in tam najde kakšen, ki ima kake take izkušnje in kaj zanimivega napiše. Probat ni greh. Sicer je pa Robi pobrisal izpade ene osebice, ki ima težave sama s sabo in potem stresa svoj strup okrog in okrog.
Ne, nimam nobene izkušnje glede tega. Sem že od nekdaj samouk, na praktično vseh področjih, zato ne vem, če je to sploh za vsakega. Nisem nek pretiran zagovornik teh skupin, vem pa, da so mnogim pomagale, zato nisem proti.[/quote]
Ne vem, mogoče tudi zame niso. Ampak, če ne probam, ne bom vedela. Včasih sem mislila, da tega pa res ne rabim, ker lahko vse sama naumim pa mi očitno še ni uspelo.[/quote]
Če greš te knjige brat ponovno boš v njih prebrala nekoliko drugačno zgodbo iz preprostega razloga, ker se spreminjaš.
Kaj sploh je tvoj cilj? Da si komentarje drugih ne jemlješ toliko k srcu, zgolj to?
Ej, imaš ti že kje shranjene svoje citate in potem narediš le copy/paste? Mislim…kapo dol, da se ti da, čisto z vsakim, pri čisto vsaki temi in pri čisto enakih temah.[/quote]
Meni se zdi, da imaš ti tud tvoje. Kaj uporabljaš, Excel ali Word? :))
Skupine za samopomoč ja, “podobni ljudje” pa ne. To samo pomeni da si
želiš “pestovati” svoje probleme, razglabljati o njih, se smiliti sama sebi,
zares narediti pa pravzaprav nič.
Daj, postavi si cilj, kaj pravzaprav želiš – ali je to predelati travme in jih
premagati? Ali je to končati to poglavje in iti z življenjem naprej? Ali je to
prenehanje ukvarjanja z preteklostjo in usmeritev v prihodnost?
Ti zdaj že v naprej obsojaš morebitne odnose na neuspeh zato, “ker sem
taka in taka”….torej ne bodi “taka in taka”, prekini vzorce…naj ti ne bo
“neprijetno, ker je pri tebi vse drugače”…kako drugače? Pri tebi bo točno
tako, kot boš ti hotela….[/quote]
Na tone knjig na to temo sem prebrala. Nič ne pomaga, če vem to kar pišeš, ker mi v odnosih gre slabo oz. vse slabše. Vsa teorija na tem svetu, v vseh teh knjigah piše o tem. Pa sem še vedno na istem mestu. O svojih problemih nisem še z nikomer razglabljala.[/quote]
Torej si poišči pomoč – pa ne enako mislečih, ampak kakšnega hudo
praktičnega, v realizacijo ciljev usmerjenega terapevta, ki ti bo
pomagal točno določiti v čem je problem….in kako to rešiti.
Seveda si na istem mestu, če bereš, se pogovarjaš, spremeniš pa nič.
Če malo grdo povem, v s*anju se počutiš varno, to je vse kar poznaš,
zato si ne upaš nič spremeniti. Težko otroštvo je pa krasen izgovor, da
si zahebeš še preostanek življenja….
Rešitev, ki jo jaz vidim je v tem, da opraviš s preteklostjo, jo pokoplješ
in se odločiš, kako bi rada preživela življenje naprej…
Ej, imaš ti že kje shranjene svoje citate in potem narediš le copy/paste? Mislim…kapo dol, da se ti da, čisto z vsakim, pri čisto vsaki temi in pri čisto enakih temah.[/quote]
Meni se zdi, da imaš ti tud tvoje. Kaj uporabljaš, Excel ali Word? :))[/quote]
Uporabljam Gnuplot:)). Ej, tebi ne sežem niti do gležnjev:).
Na tone knjig na to temo sem prebrala. Nič ne pomaga, če vem to kar pišeš, ker mi v odnosih gre slabo oz. vse slabše. Vsa teorija na tem svetu, v vseh teh knjigah piše o tem. Pa sem še vedno na istem mestu. O svojih problemih nisem še z nikomer razglabljala.[/quote]
Torej si poišči pomoč – pa ne enako mislečih, ampak kakšnega hudo
praktičnega, v realizacijo ciljev usmerjenega terapevta, ki ti bo
pomagal točno določiti v čem je problem….in kako to rešiti.
Seveda si na istem mestu, če bereš, se pogovarjaš, spremeniš pa nič.
Če malo grdo povem, v s*anju se počutiš varno, to je vse kar poznaš,
zato si ne upaš nič spremeniti. Težko otroštvo je pa krasen izgovor, da
si zahebeš še preostanek življenja….
Rešitev, ki jo jaz vidim je v tem, da opraviš s preteklostjo, jo pokoplješ
in se odločiš, kako bi rada preživela življenje naprej…[/quote]
Ti terapevti so izredno dragi. Trenutno mi žal ne znese. Predrago, da plačaš nekomu, ki te samo posluša. To mi ni ok. Težko je najti takega kot ga ti omenjaš. Kako ga najti, nimam pojma. Probaš enega, drugega, tretjega in vsakemu pustiš par sto €. Pa imaš prazno denarnico.
To je res eden izmed tipičnih vzorcev, ki ti jemlje pogum in samozavest.
Če se želiš tega rešiti, se moraš zavestno in z močno voljo izkopati iz primežev takšnih in podobnih vzorcev.
Če v tem primeru malo pomisliš, boš spoznala, da to ni čisto res, da vsem uspeva, le tebi ne.
To je tvoj vzorec, ki si ga pridobila na podlagi izkušenj in če želiš drugačne izkušnje, ne smeš temu vzorcu verjeti.
Sem prepričan, da v tvojem življenju ni vse samo črno, ampak tudi pozitivne izkušnje in zato poskušaj na pozitivnih izkušnjah graditi samozaupanje. Nauči se najti lepe trenutke in tako korak za korakom začni graditi trdno lastno osebnost, da boš imela razloge, da zaupaš vase. Ko boš zaupala vase, boš tudi v druge in te ne bo nek posmeh vrgel iz tira.
Ne prepuščaj se malodušju. Naj ti bo morebitna slaba izkušnja le izziv in način učenja ter spoznavanja kaj je treba narediti in spremeniti pri sebi, da se ti tisto več ne dogaja.[/quote]
Ko, če, bi, boš…
Volja nima neposrednega stika z našimi notranjimi čustvenimi dogajanji, ima pa z našim razumom oz. zavestjo, zato s težavo vpliva na podzavest in njene okostnjake. Mogoče edino kakšne tehnike, da ko se ji prikradejo negativne misli, da jih zavestno odvrne in pomisli na kaj pozitivnega, potem morda meditacija, filozofija … Premik k spremembam se vedno zgodi zaradi spremenjene “čustvene konstalacije” v nas samih.
To je res eden izmed tipičnih vzorcev, ki ti jemlje pogum in samozavest.
Če se želiš tega rešiti, se moraš zavestno in z močno voljo izkopati iz primežev takšnih in podobnih vzorcev.
Če v tem primeru malo pomisliš, boš spoznala, da to ni čisto res, da vsem uspeva, le tebi ne.
To je tvoj vzorec, ki si ga pridobila na podlagi izkušenj in če želiš drugačne izkušnje, ne smeš temu vzorcu verjeti.
Sem prepričan, da v tvojem življenju ni vse samo črno, ampak tudi pozitivne izkušnje in zato poskušaj na pozitivnih izkušnjah graditi samozaupanje. Nauči se najti lepe trenutke in tako korak za korakom začni graditi trdno lastno osebnost, da boš imela razloge, da zaupaš vase. Ko boš zaupala vase, boš tudi v druge in te ne bo nek posmeh vrgel iz tira.
Ne prepuščaj se malodušju. Naj ti bo morebitna slaba izkušnja le izziv in način učenja ter spoznavanja kaj je treba narediti in spremeniti pri sebi, da se ti tisto več ne dogaja.[/quote]
Ko, če, bi, boš…
Volja nima neposrednega stika z našimi notranjimi čustvenimi dogajanji, ima pa z našim razumom oz. zavestjo, zato s težavo vpliva na podzavest in njene okostnjake. Mogoče edino kakšne tehnike, da ko se ji prikradejo negativne misli, da jih zavestno odvrne in pomisli na kaj pozitivnega, potem morda meditacija, filozofija … Premik k spremembam se vedno zgodi zaradi spremenjene “čustvene konstalacije” v nas samih.[/quote]
Sicer sem morala dvakrat prebrati, da sem dojela pomen, ampak ja, imaš prav. Eno je reči, da je vse pokopano, da je šlo v pozabo. Drugo pa je, ko sebe opazuješ in ugotoviš, da stvari niso sicer take kot so bili naučeni vzorci, ampak vseeno pa niso take kot si jih želiš.
Določene stvari je enostavno spremeniti in ne iti po ustaljenih vzrocih. Če je recimo vzorec nasilje, alkohol in podobno. Je to kar enostavno spremeniti in ne piti in ne biti žrtev nasilja ali pa ne izvajati nasilja. Zdaj govorim o fizičnem nasilju. AMpak že psihično nasilje je pa dosti težje določljivo. Da ne govorimo o vseh drugih vzrocih, ki jih tkemo ali pa ne tkemo z drugimi ljudmi. Lažje je opustiti slabe vzorce kot se naučiti novih in iti po novih pravih vzorcih. Pa še to je, opustiš nek očitno slab vzorec, ampak namesto pravee poti greš na drugo, spet zgrešeno pot.
V glavnem ne morem se pohvaliti, da bi v svoji odrasli dobi naredila dovolj sama zase. Nekaj sem, ne pa dovolj.
Skupine za samopomoč ja, “podobni ljudje” pa ne. To samo pomeni da si
želiš “pestovati” svoje probleme, razglabljati o njih, se smiliti sama sebi,
zares narediti pa pravzaprav nič.
Daj, postavi si cilj, kaj pravzaprav želiš – ali je to predelati travme in jih
premagati? Ali je to končati to poglavje in iti z življenjem naprej? Ali je to
prenehanje ukvarjanja z preteklostjo in usmeritev v prihodnost?
Ti zdaj že v naprej obsojaš morebitne odnose na neuspeh zato, “ker sem
taka in taka”….torej ne bodi “taka in taka”, prekini vzorce…naj ti ne bo
“neprijetno, ker je pri tebi vse drugače”…kako drugače? Pri tebi bo točno
tako, kot boš ti hotela….[/quote]
To je verjetno res bolje, da se druži in izbira prijatelje z “zdravimi” oz. “vedrimi” ljudmi. No, odvisno, ker če so te skupine zasnovane kot nek klub AA, to mogoče ne bo najbolje zanjo, ker je morebiti prevelika osredotočenost in usmeritev na negativno dogajanje, kjer poslušaš še druge zraven, kaj se jim je dogajalo.
Bistvo razuma je racionalizacija. Da med znanimi možnostmi izbere tisto, kar mu je najlažje.
In vztrajanje ter ohranjanje pridobljenih vzorcev ter delovati na tem nezavednem principu, je velikokrat dosti lažje, kot pa aktivirati zavestno voljo, biti pozoren ter spreminjati lastna prepričanja in navade.
Dodaten odpor vzpodbudi še to, da v tem primeru, če želimo pri sebi narediti neke spremembe, delamo proti sebi in proti ustaljenim vzorcem, pa čeprav smo ravno zaradi njih nesrečni.
Zaradi tega je res potrebno, da nam ves napor, ki ga vlagamo v spremembe, nudi pozitivne občutke, ker bo le tako naš racionalni razum v tem videl smisel ter aktiviral več volje.
Ob tem zato ne smemo pozabiti na dobro fizično počutje, ki ga dobimo z zdravo prehrano, rekreacijo in podobnimi aktivnostmi, ki nas veselijo ter napolnijo z energijo.
Ko, če, bi, boš…
Volja nima neposrednega stika z našimi notranjimi čustvenimi dogajanji, ima pa z našim razumom oz. zavestjo, zato s težavo vpliva na podzavest in njene okostnjake. Mogoče edino kakšne tehnike, da ko se ji prikradejo negativne misli, da jih zavestno odvrne in pomisli na kaj pozitivnega, potem morda meditacija, filozofija … Premik k spremembam se vedno zgodi zaradi spremenjene “čustvene konstalacije” v nas samih.[/quote]
Sicer sem morala dvakrat prebrati, da sem dojela pomen, ampak ja, imaš prav. Eno je reči, da je vse pokopano, da je šlo v pozabo. Drugo pa je, ko sebe opazuješ in ugotoviš, da stvari niso sicer take kot so bili naučeni vzorci, ampak vseeno pa niso take kot si jih želiš.
Določene stvari je enostavno spremeniti in ne iti po ustaljenih vzrocih. Če je recimo vzorec nasilje, alkohol in podobno. Je to kar enostavno spremeniti in ne piti in ne biti žrtev nasilja ali pa ne izvajati nasilja. Zdaj govorim o fizičnem nasilju. AMpak že psihično nasilje je pa dosti težje določljivo. Da ne govorimo o vseh drugih vzrocih, ki jih tkemo ali pa ne tkemo z drugimi ljudmi. Lažje je opustiti slabe vzorce kot se naučiti novih in iti po novih pravih vzorcih. Pa še to je, opustiš nek očitno slab vzorec, ampak namesto pravee poti greš na drugo, spet zgrešeno pot.
V glavnem ne morem se pohvaliti, da bi v svoji odrasli dobi naredila dovolj sama zase. Nekaj sem, ne pa dovolj.[/quote]
Skela daje nasvete bolj iz super-ega, kar je “moški način” podajanja mnenj – morala, odgovornost, svobodna volja, kazen, strogost, razumsko – kar pa je lahko tudi škodljivo, če ne delaš selekcije med neštetimi nasveti. Če so bili recimo tudi tvoji starši taki gospodovalni in diktatorski, ko ti nekdo med vrsticami sporoča, da si za njih “jokava cmera”, da se “smisliš sebi”, potem boš nezavedno absorbirala mnenja teh ljudi, ki so povnanjena starševska obsojanja, zato boš regresirala spet na raven otroka (starši so bogovi, poslušnost, identificiranje s kritizerstvom, občutki krivde, pripisovanja velikega pomena besedam, ki letijo na tvojo osebnost…) ker bodo spet negativno vplivali na tvoje počutje.
Velika dragocenost je, če imaš vsaj enega dobrega oz. tesnega prijatelja ali prijateljico, tak, ki te samo posluša in ni vedno “poln nasvetov” oz. so ti nasveti naravnani v pozitivnost, vzpodbujanje zdravih delov osebnosti, da dvigujejo tvoje razpoloženje, ti nudijo duševno razbremenitev, nove perspektive na lastne probleme…
Bistvo razuma je racionalizacija. Da med znanimi možnostmi izbere tisto, kar mu je najlažje.
In vztrajanje ter ohranjanje pridobljenih vzorcev ter delovati na tem nezavednem principu, je velikokrat dosti lažje, kot pa aktivirati zavestno voljo, biti pozoren ter spreminjati lastna prepričanja in navade.
Dodaten odpor vzpodbudi še to, da v tem primeru, če želimo pri sebi narediti neke spremembe, delamo proti sebi in proti ustaljenim vzorcem, pa čeprav smo ravno zaradi njih nesrečni.
Zaradi tega je res potrebno, da nam ves napor, ki ga vlagamo v spremembe, nudi pozitivne občutke, ker bo le tako naš racionalni razum v tem videl smisel ter aktiviral več volje.
Ob tem zato ne smemo pozabiti na dobro fizično počutje, ki ga dobimo z zdravo prehrano, rekreacijo in podobnimi aktivnostmi, ki nas veselijo ter napolnijo z energijo.[/quote]
Recimo, da imaš od doma vzorec nasilja, alkohola, da ne naštevam naprej. Bi bilo nadaljevanje vzorca se poročiti z alkoholikom, zanositi in tako naprej. To se da prekiniiti in se preprosto ne zapletaš v taka razmerja. AMpak problem je ustvariti nove vzorce, stkati vezi, kjer bo toplina, zaupnaje, veselje, sreča, ko si s človekom. To je pa velika umetnost. Lahko se zapleteš v razmerje, kjer on sicer ni alkoholik , je pa vseeno to razmerje, kjer ni prave ljubezni, kjer je očitno, da stvari ne štimajo.
Logično. Saj živimo tako kot znamo in ne tako, kot ne znamo.
Kot smo se naučili slabih vzorcev iz okolja, tako se prav tako moramo naučiti novih vzorcev iz okolja.
Kdor je imel srečo, je dobre vzorce že dobil od svoje družine in ne rabi velikih sprememb.
Kdor pa ne, pa se tega mora naučiti iz knjig in od drugih ljudi, ki nam lahko na podlagi svojih izkušenj sugerirajo nove in primernejše miselne vzorce.
Zato ti lahko pomagajo tisti, ki so že predelali en del svoje negative, ne pa tisti, ki se samo pomilujejo ali pa zgražajo nad sabo in drugimi.
Če prisluhneš sebi, boš vedela kaj rabiš za ljubezen in to poskušaš realizirati.
Kako reševati težave…O tem je napisano ogromno knjig, ki pa ti ne pmagajo, če tega ne prakticiraš.
Ne verjamem, da lahko to kdo predela do te mere, da se toliko spremeni, da mu to postane enako kot nekomu, ki je s tem odraščal. Lahko se pa “nauči”, se pripravi do tega, da mu to ni tuje. Vse to stori na zavedni ravni zato se mora vsakič znova prepričat v nekaj kar žal, ni del njega.
Podobno bo s tvojo preobrazbo. Če boš travme iz otroštva predelala na zavedni ravni boš vedela na katere stvari moraš pazit, da ne zapadeš na stara pota in to boš počela zavedno za kar se rabi doti energije in samokontrole). Pod to novo podobo se bo še vedno vrtel star program, ki bo silil na površje…
Forum je zaprt za komentiranje.