Banglades in Tibet
Glede na to, da ni še nobene novejše informacije o Bangladešu, imam jaz eno malce postarno. Leta 1991 sem brez problema dobil vizo za Bangladeš v Kathmanduju. Na ambasadi sem bil zelo lepo sprejet, kar za rukzakarje ni ravno običajno. Mejo sem prečkal v bližini Darjeelinga. Takrat tam ni bilo ne ceste ne železnice, tako da je bilo potrebno nekaj ur pešačiti. Dežela kakšnih večjih turističnih točk nima in je zato zelo slabo obiskana. Jaz sem v 14 dneh srečal le enega belokožca. Je pa izredno zanimiva za popotnike, ki imajo vsaj malo avanturistične žilice. Ljudje so prijazni, cene nizke, le s hrano sem jaz imel nekaj problemov, čeprav sem prej že prebil nekaj mesecev v Indiji in Nepalu. Še posebno pa se mi je vtisnila v spomin počasna večdnevna plovba po rekah in kanalih južnega Bangladeša.
Uživajte kamorkoli se boste podali! Kemo
Ker še vedno ni novejših informacij, dodajam svojo še za leto starejšo izkušnjo iz 1990.
Takrat smo državljani bivše skupne neuvrščene države imeli vstop v Bangladeš prost brez vizuma. Ker sem v Kalkuti čakal na letalo, sem si lahko privoščil samo kratek skok v Dako. V spominu mi je ostala ena od mučnejših nočnih voženj po cesti tlakovani z opeko, ki ima vsakih nekaj metrov velike luknje.
Na mejnem prehodu, ki ga je bilo treba prekoračiti peš, pa se spomnim table, na kateri je bila s kredo napisana statistika prehodov prejšnjega dne: 432 indijskih državljanov, 385 bangladeških državljanov, 3 ostali.
Zarja, hoj,
verjetno bo tale informacija prišla malo prepozno, ampak z Bangladešom iz Indije (Kalkuta ali Darjeeling) ne bi smelo biti problema, v Nepalu se za Tibet pridruži kakšni skupini – najceneje je do meje najeti jeep.
Sicer pa sporoči, kako je bilo, da bomo imeli bolj ažurne informacije tudi ostali.:)
Srečno!
Alma
Forum je zaprt za komentiranje.