Avtistični otrok in kričanje

Samo čakala sem, da bo nekdo na “Hitlerjev” način komentiral…

Kaj pa je za vas meja, kdo še lahko preživi v naši družbi? Žrtve vojn ali prometnih nesreč so tudi nekoristni osebki?  Ker so invalidi… Starejši in dementni vsi za odstrel?

Eno so avtisti in tisti, ki jih nimamo, pojma nimamo kako z njim. Predstavljam si, da čimbolj nežno.

Drugi so pa ti, ki jih je v zadnjih lwtih bistveno več in to so zanemarjeni otroci. Imajo vse potrebno, razen staršev v pravem pomenu besede. Staršev, ki bi jih pomirili, ko jim je težko in se neznosno derejo in kličejo na pomoč. Koga? STARŠE!

In slednjim se kratkomalo j**** za njih, še bolj pa za okolico. Dejansko pa tudi meni ni jasno, kako jim ne kapne, da bodo zaradi starševske lenobe zaznamovani za vse življenje. Ker bodo.

Dobre šole s kakovostnim vodstvom, ozaveščajo starše avtistov kako delati s takimi otroki.

Starši dobivajo koristne informacije že na rednih srečanjih glede napredka odločbarjev. Poznam tudi primer, ko šola organizira predavanje strokovnjaka na temo avtizma in ciljno povabi tudi starše.

Potem je še neformalno izobraževanje starše v preko spleta in literature.

Vsesten starš se bo pozanimal kako delati z avtističnim otrokom.

Avtizem je izključno povezan s cepivi in narašča po eksponentni meri. Nekaj milijoinov ameriških Amišev ne cepi svojih otrok in med njimi ni nobenega avtista.

Amiši so tako zaprta skupnost, da ne moreš vedeti, koliko imajo avtistov. Mislim, da niti ne uporabljajo uradne medicine, imajo svoje zdravilce. Bog ne daj uporaba telefonov, interneta…

Ta argument ne pije vode.

Mi je zelo žal, da so tvoji starši zamudili priložnost. Saj je tvoj avtizem res v nebo vpijujoč.

a ti peder se spoznaš na avtizem, jao, ti se res spoznaš na majhne otroke…hihihihi

Ampak, če so ti vaši avtisti nezmožni normalnega funkcioniranja, potem to niso ljudje za v normalno okolje, ali ne?

Takim ljudem,nezmožnim normalnega funkcioniranja med normalnimi ljudmi lahko pomagajo v zavodih, šolah,ki so primerno strokovno usposobljene za  pomoč ljudem, ki niso sposobni sami funkcionirati med drugimi , normalnimi ljudmi.

Kajti, vaši avtisti niso normalni ljudje , niso sposobni funkcionirati med normalnimi ljudmi, torej so…kaj..?? So nenormalni.

Ja, to vas boli, ampak, kdo je dolžan vsak dan prenašati nenormalnega soseda? No, me zanima, kako bi bilo to všeč vam svetnicam, ki tule lajnate o razumevanju ,pa sočutju ipd. Najbrž niti v daljni okolici nimate nobenega takega primerka.In, mame,ki imate take otroke, vpišite jih že enkrat  v šole za nenormalno funkcionalne ljudi. Saj imate potrjen papir , da otrok ni normalen. Zakaj ne želite tega? Zato, ker tudi same niste normalne.

Adolf je vedel kako delat s takimi avtisti. Za vse vrste judov je bil specialist ??

Najbolj strokoven za vprašanje avtizma je naš stari forumaš Kokoši. Sicer nima diplome iz medicone, defektologije ali psihologije, ampak se zelo dobro spozna. Sam pravi tako.  On točno ve kdo je avtist. Je pa tragikomično, da se kokošje diagnoze iz njegovih otroških let (hiperaktivnost, disleksija, diskalkulija, impulzivnost), ujemajo z določenimi segmenti avtizma, ki zajema zelo širok spekter motenj.

Hej idiot 🙂 NEUTROPAT pač ni mali otrok.

Povej to idiotu NEUTROPATU(ki je kot “woke”), skoraj hvalil HITLERJA kako so takrat z “drugačnimi” delali.

Povej mu defektu kako ga bi takrat pospravili.

Le DEFEKT IMBECILEN “Neutropat” ne piše pod drugimi vzdevki ker si premalo inteligenten, da bi znal to izvesti tako, sa se ne bi prepoznalo kdo si.

SVOJEGA AVTIZMA NIKOLI NE BOŠ MOGEL PRIKRITI!!! Vedno so te vsi imeli za čudaka!

So avtisti, ki so inteligentni, ti pa si pač nizkofunkcionalen avtist, ki ni inteligenten. Sprijazni se.

Zdaj pa se počenec v glavo defekten in zabit nehaj sramotiti.

Hitler ni bil prvi. Ze stari Grki so to prakticirali.

Tist ki živi življenje s avtističnim otrokom,dobro ve zakaj kričanje,cviljenje ipd.Osebe kot Vi vidite razvajenega otroka.Otroka lahko poskusiš umirit,ampak to je del drugačnosti- izražanje čustev.Najhuje ko kdo to obsoja,zaradi nevednosti.Seveda se da umirit s močnimi zdravili- in otrok postaje”zadrogiran”.Ampak jaz svojega otroka sigurno nebi “zadrogirala”zaradi ljudi ki ne razumejo kaj sploh avtizem je.Bodite srečna da tega ni Vam potrebno živet.Najlažje je pa obsojat.Preberite kaj v vezi tega,raje kot kritizirat na Fb.L.p.

Imam avtista kateri hodi v posebni vrtec v Bežigrad.. Tam se dogaja čudnih stvari večkrat je tepen od drugih otrok tako da se mučimo ker noče iti v vrtec.. Tudi nič drugače ni kot pa v navadnem vrtcu. Ja zelo je težko živeti z takim otrokom.. In kaj naj naredimo?.. Tu ni rešitve. Seveda smo sli tudi na matične celice v tujino, in je zelo zbolel imel hudo anemijo, skoraj odpoved ledvic.. Trudimo se po vseh močeh.

jaz tudi delam v vrtcu. imamo razvojni oddelek, vendar je slednji zapolnjen. ni prostora, občina ne odobri še enega – pa bi tudi tistega sigurno zapolnili. v 20+ oddelkih, najmanj en avtist v vsakem. žal jih je ogromno in premalo strokovnjakov, prostora in vsega, potem pa so v normalnih oddelkih in moramo me in otroci pač preživeti kakor znamo, se prilagajamo. ni pa enostavno, bi si tudi mi želeli, da bi dobili pravo obravnavo in odšli v oddelek, kjer bi bilo lažje za njih. pa ni tako enostavno.

Zakaj je včasih tepen od drugih otrok? Ker so avtisti in to pač delajo. Gospa mama, ste prepričani, da vaš otrok drugih ne tepe?

Kot nanny sem imela priložnost srečati se z družino ,ki je ob hčerki imela (ima sicer še) sinčka avtista.

Takrat je bil star 4 leta. Ko sem ga spoznala, je bilo neverjetno.  Njegove reakcije na vse, prav na vse so bile grozljive za okolico. Vendar se  mu nihče ni upal “zoperstaviti” -prosim, da besede ne vzamete dobesedno. Želim le povedati , da je bil v očeh družine “ubogi revček” , ki je nedotakljiv. Kako je ob njegovih izpadih trpela njegova leto starejša sestrica , ne govorim.

Ko sta mi bila otroka predana v odgovornost ,  smo se najprej spoznali na zelo nežen, zelo prijazen način.

Tudi deček je sodeloval.

Kadar pa se mu ni zdelo, je začel kričati, ne samo kričati, tuliti na najvišje možne decibele. Na srečo imam močne živce in me glas ni motil. Vendar, naslednjič sem ga popolnoma ignorirala. Odšla sem stran od njega, saj sem želela in morala skrbeti tudi za sestro.

Mali je včasih ostal sam v sobi (seveda pod mojim skritim nadzorom, da se kaj ne zgodi). Včasih dlje, včasih pa je skoraj takoj prišel za nama in se hotel popolnoma normalno igrati.

Včasih si je zamislil, da ne bo odšel iz vrtca, sedel je na tla , tulil in se ni hotel premakniti z mesta. Včasih sem mu dolgo prigovarjala, ga mirila in na zelo nežen način poskušala ,da se dvigne s tal in gre z nama. Ampak, ne in ne in ne. Tuljenje,kot da bi ga kdo klal. Zato sem ga ob takem naslednjem izpadu pustila sedeti na tleh in odšla (spet pa sem ga ves čas videla). Najprej ni verjel, da ga res ne bom čakala, pa je tulil še bolj. Res tulil, neznosni so ti izpadi. Vrnila sem se k njemu, ga spet nežno poskušala vzpodbuditi da se bi spravil na noge, takrat pa je še bolj začel zganjati histerijo. Ok, mali, torej nič. In sva s sestrico šli v smeri doma. In, kaj se je zgodilo?

Počasi je vstal, se delal, kot da ga ne zanimava, a je korak po koraku prihajal vse bliže. Prišel je tako blizu, da sem ga smela objeti (česar običajno ob izpadih nikomur ni dovolil), me sam prijel za roko in smo šli vsi domov.

To grozljivo vpitje, tuljenje, nenormalno agresivno obnašanje do vseh okrog ni le bolezen, kot bi kdo želel trditi. Ti otroci se znajo še kako normalno obnašati, vendar je potreben pristop,ki je mešanica velike mehkobe in nepopustljuve strogosti, ko je treba.

Deček je imel kasneje še histerične izpade, a vedno krajše, vedno redkeje. Vsaj,ko je bil z menoj. Kako je bilo pri drugih,ko sem odšla,ne vem.

In, ne bom pozabila, kako je njegovo idiotsko obnašanje vplivalo na njegovo sestrico. Bilo ji je grozno hudo, ker so ji vsi govorili, da je  naj treba paziti, ker je bolan, vendar tega živalskega tuljenja ni dolžan prenašati noben otrok. Ni mogla delati tistega,kar bi želela, ni se  mogla mirno  igrati, nikoli ni vedela, kdaj bo ponorel in jo udaril, brcnil ipd.

Tako, da se meni ti otroci sicer smilijo, jih je pa popolnoma mogoče spraviti do vsaj sprejemljivega obnašanja. Kaj mislite , da , ker pravite, da so običajno zelo inteligentni , ne vedo, kako se da izsiljevati? O, pa še kako vedo. Je pa na vas, če jim to dovolite.

In verjemite , tudi vaš otrok tepe druge.

In, nihče ni dolžan poslušati teh grozljivih tuljenj, kruljenj, ne vem, kako bi imenovala te glasove.

Na vas je, da jih spravite v red.

Nič ni lažjega,kot reči, vse smo storili, nič več ne moremo. Ni res, niste še naredili vsega. Ne smilite se sami sebi,ampak iščite rešitev ,da ublažite to sranje. Ker, sicer mora otrok v okolje,kjer so vsi enaki. Nima pravice uničevati življenja drugim,zapomnite si to.

Do odločbe načeloma, če ima otrok težave, ni težko priti. V kakšnem času, je druga stvar.

In ko trok avtist dobi odločbo, je načeloma to to. Naprej je na iznajdljivosti staršev.

Ja, so ambulante za avtizem, kjer načeloma otroka samo kontrolirajo, nekih konkretnih priporočil, razen, kar najdeš tudi na netu, ni. Ja so razvojni vrtci in šoles s posebnim in prilagojenim programom, v prilagojenih šolah in rednih šolah takim otrokom pripadajo spremljevalci. Ampak niso vsi avtistični otroci za v razvojne vrtce in šole s prilagojenimi programi. Kar nekaj jih je normalno ali pa nadpovprečno inteligentnih, vedenja pa ne zmorejo kontrolirati.

In četudi imajo ti otroci v vrtcu in šoli ustrezno obravnavo in se vedenje korigira, mnogokrat ti starši ne znajo, ali pa ne zmorejo metod prenesti v domače okolje. vedeti moramo, da tudi avtisti, ne glede na to kakšni so, se naučijo igranja vlog v različnih okoljih. V domačem okolju pogosto starši, da sami preživijo, tako vedenje zavedno, ali pa nezavedno spregledajo, dopuščajo, ignorirajo- recimo temu kakor koli hočemo.

In kar sem zapisala, ni v zagovor staršem, da dopuščajo tako vedenje, verjamem pa, da nekateri ne zmorejo. Vedeti je treba tudi, da nekateri starši, ko otrok dobi diagnozo, se borijo kot levi, dajo vsak denar za samoplačniške storitve, nekateri sčasoma otopijo in otrokom dopuščajo vedenje, kakršno koli, ker jim po diagnozi pripada.

ja je pa res, da bi vedenje morali korigirati. Ampak ko je avtističen otrok v”zaletu”, takrat korekcija bore malo pomaga. Takrat se ga miri in rešuješ, kar se rešiti da, vzgaja se ga, ko je umirjen.

In zgoraj je nekdo napisal, da avtistični otroci dotikov ne marajo. Ni čisto res oziroma ni res za vse. Ko pa so vznemirjeni pogosto pomaga globok, trden objem, ki ga po navadi pomiri, je pa res, da za to potrebuješ sam veliko fizične moči.

Žal sami ste krivi da po toliki količini informacij še vedno cepite otroke , in dobite AVTIZAM, kar je v bistvu nič druzga nego poškodba od CEPIVA:..ovce..info je tu, sami ste krivi

Anonimno 5702    15.08.2023. ob 18:10

Bodite srečna da tega ni Vam potrebno živet.

_________________

Hja, če si sosed takega otroka, potem kar živiš to.

Pravi avtisti so rojeni, ta druge pa ustvarijo brezbrižni starši.

Anita696 se popolnoma strinjam z vami.

daj peder, vsi na tem forumu te poznajo, menjaš nike, lažeš in žačiš, argumentov pa nimaš. Spelji se pederčina

avtizam je posledica CEPIV, ne jokajte kasneje ko cepite otroka če se kaj zgodi…

zakaj pritiskajo da se takoj cepijo otroci ko se rodijo, ker jih dejansko uničujejo v štartu da ne razvijajo svoje intuicije, intelekta..da ratajo počasni, da zbolevajo… in tko naprej..to so cepiva in to je njihov namen..

PONAVLJAM to da se začnete ZAVEDAT..ne da pol rečete nismo znali, nihče mi ni povedal.informacije so, čeprav teško pridejo vun. Google brskalnik je adio, you tube kontroliran, vimeo isto, na fejsu delajo cenzuro.. tisti pa ki gledate TV-dnevnik nikakor ne morete ukapirat da je TV- OROŽJE psihopatov za manipulacijo MASE…

ZBUDITE SE

Avtizem dokazano NI povezan s cepivi in med cepljenimi je statistično celo manj avtistov kot med necepljenimi. Amiši pa nimajo avtistov zato, ker otroci ne hodijo k zdravniku in zato nikoli niso diagnosticirani.

https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/cepljenje-ne-povzroca-avtizma/

ubogi bebček 🙁