Avtistični otrok in kričanje

Odpiram temo za vse starše avtističnih otrok. Ali je značilno, da avtistični majhen otrok do cca 4-5 let kriči in cvili ob vsaki priložnosti? Naj bo to igra ali zgolj sporazumevanje. Kaj mora starš ob takem kričanju naredit, otroka pomirit ali ga zamotiti z nečim? Ali ga pustit da cvili v nedogled in pri tem dobiva živčni zlom cela ulica, trgovina, pošta, vrtec? Cvili in kriči se ob vsaki uri, zgodaj zjutraj, pozno zvečer. Otrok je majhen in ne ve, da to cviljenje ni dobro in povzroča probleme ostalim. Nismo zasledili da ga mati poskuša umirit, utišat, objet … Karkoli. Še smeje se zraven, ko otrok dobi histerični izpad. Njej je očitno fino, da otrok cvili na glas in nič ne naredi.

Kakšni so to starši da se preko svojih otrok izživljajo? Otrok občasno tudi zelo čudno joka. Na balkonu. In zdaj ljudje ne vemo, ali ga tepe, muči, ker joka po eno uro. Ne poznamo jih dolgo ker so na novo preseljeni. Ne vemo ali ji je kdo že kaj rekel, da naj otroka pomiri, da to ni za poslušat, ker živčno trpimo. Otrok na videz ni zanemarjen, je pa z obnašanjem izjemno nemiren in hiperaktiven. Ima pa vse prepoznavne znake avtista. Ko ga človek opazuje, je popolnoma v svojem svetu.

Kako v tem primeru, da se zadeva umiri? Je imel kdo podobne izkušnje in težave in kako to rešit?  Zgodba ni izmišljena in je še kako resnična.

Daj vzgoji avtističnega otroka, avtorica. Potem pa napiši program za prevzgojo vseh avtističnih otrok.

Lepo da sodeluješ v temi in hvala za tvoj komentar, a tvoj nick pove verjetno vse o tebi.

Zanima me, kako ste podobne zaplete drugje rešili? Ljudje se čudijo, da ga nihče ne pomiri ker je zelo zelo moteče. Kje piše da mora cela soseska poslušat to cviljenje, sigurno lahko mama veliko prispeva, da se otrok umiri in stiša. Če ga tako pusti, otrok misli, da je tako prav in bo še bolj kričal. Ne upam si pomislit, v kaj odrastejo avtistični otroci, ki nimajo pravilne oskrbe in vzgoje.

In ni me potrebno žalit, če ne zmorete napisat normalen odgovor, pustite raje prazen prostor. Bo boljše.

Še ena taka “mama” je v našem kampu. Pravzaprav sta oba starša taka, da pustita punčko cviliti po eno uro in več zunaj na balkonu. Onadva se lepo zapreta noter, ves svet pa naj zunaj posluša to neznosno kričanje.

Niri ne trzneta stara dva. Najbolj žalostno pa je, da imata tri otroke in starejša dva morata prenašati ne samo to cviljenje svoje sestrice, ampak tudi zgražanje mimoidočih.

Če je že najmajša bolana, ne bi bilo treba pohabiti starejših dveh s tem, da vso to grozo prenašata več let. Doživljenjske travme za vse tri.

Ce 4 ali 5-letnik govori in razume vsaj malo, se ga da vzgojiti.

Po napisanem sklepam, da sta bolna zgolj starša.

Podobno pri nas v bloku, tudi kolegica na robu Lj v bloku ista zgodba! Ljudje se zgražajo nad mamo, a ona čisto nič, brezbrižna. Težko napišem, da te mame ne bi smele imeti otroka, a v takih primerih je ta izjava čist na mestu. Se ne potrudijo da bi to umirile. Ene še zraven kričijo da so bolj face. Ni za zdržat.

Kako bodo ti otroci ko bodo večji ? Razbijali bodo okoli in postali buliji ali pa šli v drugo skrajno smer …

Vem, da so takim otrokom nekaj časa dajali ene vrste pomirjeval.Ker drugače ni šlo.Vpitje, kričanje na ves glas in velika moč v rokah.Grizenje, puljenje las drugih otrok…obenem pa nezmožnost sodelovanja z drugimi.V glavnem: hude vedenjske težave.Jaz bi obvestila CSD, če bi mi otrok kar naprej tulil nad glavo.Mu je treba pomagat, da se umiri, ne pa da kriči in je moteče za ostale.

Pravzaprav bi morala vsakega otroka z “odločbo” (kakšen izraz) redno obiskovati oseba medicinske stroke , kajti ,če je nekdo uradno deklariran kot bolan , ima zato posebne ugodnosti  ,ima zaradi tega tudi poseben tretman in ima torej posebne zdravstvene potrebe.

Vendar , kdo bo imel pregled nad mamami ,ki imajo otroke z odločbami? Mislim, da bi jih one same prej zaslužile,kot večina otrok.

Kdo pa je učil starše, kako se spopadati z avtističnim otrokom? Kako ravnati v takšnih primerih?

Starši ne znajo, ne vejo. Za njih je to nekaj novega.

Imajo psihoterapevtko, psihologinjo, ki jo lahko pokličejo in vprašajo?

Dvomim.

In ali je zastonj?

Dvomim.

Podala sem rešitev, ampak vi boste še naprej krivili starše.

Ja kdo pa misliš,  da je kriv? Mati Tereza? Eni ste pa res počeni do amena. Če starši znajo in vedo kako priti do vseh teh odločb za svoje otroke, se naj potrudijo tudi z vzgojo svojih otrok. Je pa res, da se večini ne ljubi. In ja, kaj bo s tem otrokom čez 10, 20 let?

S temi otroci so hudi problemi. Starši si ne znajo pomagati in se mi res smilijo.  Težko je v bloku , verjamem, da sosedje trpite.  Tudi v šoli je neprijetno za ostale učence, ko imajo enega takega v razredu. Učiteljica porabi ogromno energije , ki gre v nič, ostali učenci OŠ nič ne odnesejo od pouka.

Obstajajo posebne šole, ki imajo strokovnjake. Tak otrok je morda primeren za posebno šolo. , Ker avtisti so lahko zelo moteči faktorji v navadni šoli, kar se sošolcev tiče.

Do odločɓ je zelo enostavno pridet, bistveno lažje kot priskrbet takemu otroku in staršem dobro stalno obravnavo.

Če bi imeli kakršenkoli malo bolj resen problem z otrokom bi vedeli kako stvar poteka. Pediater zelo hitro zazna da z otrokm nekaj ni ok in napiše napotnico. In potem padeš v kolesje našega nedelujočega zdravstva  Hitro ugotoviš da v tvojem ZD ni teh strokovnjakov, v bližnjih krajih pa so vrste ohoho. Ko končno prideš na vrsto, je pa obravnava pod kritiko. Na koncu ti reče, z vašim otrokom ni tako hudo, kontrolni pregled čez 3 mesece. In kaj preostane staršem? Internet, razna društva in ko ugotoviš kaj rabi še plačljivi strokovnjaki. Pa še tam moraš imet srečo da ne naletiš na plevel. Zato ne obsojat nekaj o čemer nimate pojma.

Je pa zanimivo da vse moti, da otrok tuli na balkonu cele ure, ampak vas ne moti dovolj, da bi stopili do sosedov ali poklicali pristojne službe. Ste točno taki kot starši ki otroka zaprejo na balkon. Tako da začnite pometat najprej pred svojim pragom.

Avtor kakor sem jaz zasledila avtisti ne marajo dotikov, tako da objem ne pride v poštev. Bi pa morali najt način da se pomiri. Ampak ker s tem nimam izkušenj, ti ne znam dat konkretnega nasveta.

Vsak otrok s posebnjmi potrebami je hudo breme za družino. Po večini taki zakoni razpadejo, ker očetje ne zdržijo naporov in mati ostane sama.

Poznam takšen primer. Otrok avtist. Sploh ne govori ali redkokdaj kaj zašepeta. Na eno oki samo 30% vid. Na drugo barvno slep. Star je 9 let in še vedno gre vse v plenico. Da revež tudi zaudarja in ga otroci odklanjajo. Obiskuje zavod Iris, kjer tudi bolj malo sodeluje, ker več ne zmore.

Mati je ostala sama. Oče je odšel, ker on ne bo “živel z norci”. Sama se trudi na 100 in 1 način, vendar opažam, da je začela posegat po alkoholu. Je ni za obsojati, ker stalno niha med usmiljenjem in jezo. Obupno in res, kaj bo s tem revežem čez 10 ali 20 let.

Je naša soseda in večino te hudine lahko vidim. Vsakič, ko me naši trije gavnarjo razjezijo, pomislim nanju. In hitro pozabim na vse. Vesela, da so živahni, a ZDRAVI!

Hvala vsem za odgovore.

Pri nas je povsem drugače kot pri tem otroku, ki slabše vidi. Tudi pri nas razumemo stisko mam, ki same živijo z otrokom, ki je bolan. Dostikrat se celo zjokamo ko kje kdaj kaj takega vidimo.

Toda v našem primeru gre za materino brezbrižnost, neizkušenost, nesodelovanje in dobesedno izživljanje. Ona vidi, da je ljudem okoli neprijetno, da je otrokovo glasno kričanje zelo moteče in ona NIČ. To je od vsega najhuje, da se otroka ne pomiri ko cvili na glas. Vem, da so to težke življenjske preizkušnje in ni jih za obsojat. A tudi tu se nekje neka stvar neha in so meje. Dobesedno se ne slišimo med sabo ko se pogovarjamo. Naš načrt je, ko bomo naslednjič slišali otroka kričati, ji bomo pač vljudno povedali. Naj sama oceni, kaj lahko naredi, da ne bo cviljenja in kričanja. Enostavno to ne gre. Tudi ostali imamo svoja življenja.

Lep praznik vsem.

Naj kontaktirajo društvo za avtizem.

Obstaja veliko strokovnjakov s področja avtizma.

Recimo zavod Benjamin.

Po riti se tepe.

Kakšna odločba neki. Parkrat čez rit, pa bo mir.

Imamo posebne šole. A trmasti in neuvidevni starši ne razumejo, da njihov otrok spada tja!  To se mi zdi zelo ne fer do ostalih, normalnih otrok. Včasih niso nič spraševali, če si bil zelo moteč si šel v posebno šolo. Vem, da so v waldorfski sprejeli vsakogar. Potem so pa vsi imeli težave z njim.

Ponavadi se ne oglašam.., Ko avtist kriči in ima napad, nimaš kaj narediti, čim bolj umirjeno počakaš da mine. Vsakakršno kričanje, ogovarjanje, objemanje je za njih še dodaten stres in napad besa in kričanja še poveča. Z leti se naučijo, da se prej umirijo oz. je teh izbtuhov manj – se do neke stopnje kontrolirajo. Največje breme starsev je pa, da so 100% na preži, da se izognjejo situacijam, ki bi jih pripeljsle do izbruha. Izruhnjejo – kričijo lahko, ker jih moti sonce, tišči kaksen kos oblačila, zavohajo kakšen čuden vonj ( hrana, parfum, mehčalec..), nepredviden dogodek (zastoj na cesti, odpoved kopanja zaradi dežja, če zmanjka vode ali elektrike), moti jih preveč ljudi, čakanje v vrsti, hrup, drugačna hrana… Staršem je zelo neprijetno, ko imajo otroci izgrede, ampak največ naredijo da so popolnoma mirni in sproščeni – ker vsako dodatno napetost avtisti dobesedno čutijo in vse potencirajo naprej. Življenje s taksnimi otroci je neverjetno težko, večina starsev je ze brez vasega obsojanja, utrujenih. Lahko je pisati, če imaš zdrave otroke. Aja zdravstvo postavi diagnozo, v šoli dobijo par ur pomoči.  Za vse ostalo so pa starsi vecinoma sami, ni nobenih terpavtskih obravnav in svetovanj..Prosim za strpnost in sočutje.

S tem se pa strinjam. Se vidi, da imaš izkušnje. Poleg šeškanja, zadostuje tudi mrzla voda. Jaz sem jo dala kar v pršilec in otroka pršila.

S kolegico sva se šalili, da bi morali uvesti poklic poklicnih šeškačev, ki bi jih starši problematičnih otrok samo poklicali na dom.

A svojo mamo boš tudi parkrat čez rit, ko bo dementna?

Ne rečem za te extremne primere, kot je ta slep otrok.

Ampak večina teh otrok tuli, KER JIH STARŠI NE POMIRIJO! Razumete?? Starši ne reagirajo, jih ignorirajo v stilu… sam se bo pomiril…..jaz pa že ne bom odložila vejpa vsakih 15 minut zaradi njegovega tuljenja….s tem ga bom samo še bolj razvadila….brigajo me sosedi, a ne razumejo, da so to otroci….če jim kaj ne paše, naj gredo na samotni otok….

Večina tega doživim po kampih, naseljih, apartmajih v tujini. In tam ne moreš klicati CSD. Če bi se mi to dogajajo v bloku, bi pa zelo hitro poklicala CSD. To je namreč ZANEMARJANJE OTROKA in pika.

SE strinjam z vami. Nekako je treba to ustaviti. Vem, da stalno ukvarjanje in stresi s takim otrokom pusti posledice na psihi matere. Ta naša soseda bi po mojem mnenju tudi potrebovala razbremenilne pogovore pri psihologu. Ko vidi naše zdrave gavnarje vem, da je nekje v sebi zelo jezna. Čutim to. Poskušaš ji pomagati, ampak ne sprejme. Saj ti da vse prav, pa odide. Mi smo se odločili, da se bomo distancirali. Ni ravno moteče, ker ne kriči.

Tezko je biti pameten, če nisi v čevljih teh staršev.

Enako želim lep praznik.