avstrijci živijo povprečno s 3250 evri slovenci se veselijo suženjstva

Na Svet kapitala je objavljen članek, da avstrijsko gospodinjstvo na mesec v povprečju porabi 3250 evrov. Ja, precej več kot znaša slovenska povprečna plača.Slovensko gospodinjstvo pa tam okoli 1700 evrov na mesec. Kar pomeni, da porabi še enkrat manj.

Avstrijsko gospodinjstvo na mesec v povprečju porabi 3250 evrov

https://svetkapitala.delo.si/finance/avstrijsko-gospodinjstvo-na-mesec-v-povprecju-porabi-3250-evrov/

Iz tega sledi, da je življenje v Avstriji precej drago in da smo v Sloveniji precej bolj šparovni.

A to je statistika? Povprecje?

A ves kaj je povprecje?

Hodita po cesti dedek od 65 pa vnuk od 5let… Povprecje je kolk 35???
No…
Povprecje je 35. Ne more pa noben.

To je prevara, ki se ji reče “visok življenjski standard”. Zagoniš na tisoče evrov, da živiš kot klošar, hahahaha.

Ti je vendarle prišlo ?

BDP Avstrije je 45 000 na glavo , naš 28 000, torej skoraj 50% manj..

Kdo neki nas je pripeljal v to situacijo, najbrž je Janša kriv !

Do leta 1918 smo bili pod Avstrijo. Nekako razviti podobno kot Avstrija. Standard, pismenost pa tako naprej.

Leta 1918 pa smo se odločili za Srbijo, za zaostalo, nerazvito Yugo. In sicer smo se rešili Yuge, ampak smo še vedno ogromno, ogromno za Avstrijo. REs je, da smo ogromno, ogromno pred zaostalo Srbijo, ČG, BIH, Kosovom, Makedonijo. A vendar daleč od Avstrije s katero smo bili nekoč skupaj. Še dobro, da smo se YUge rešili, ker bi drugače bili na nivoju Srbije, BIH…

Kam nas je YUgovina potegnila.

Jebali te jodlarji v to tvojo prazno glavo.

Boli, a ne, ko nekdo direkt pove kako ste nas balkanci molzli in kam smo padli zaradi španovije z vami jugoviči?

Pa poskusi na slovenskem forumu slovensko pisat. Ne rabiš po srbsko preklinjat.

Zakaj so Slovenci v tej avstroogrski blaginji umirali od lakote in bolezni, ki so bile ozdravljive in zakaj so hodili s trebuhom za kruhom v Ameriko, ce je bilo zivljenje pod dunajskim cesarjem tako bogato in lepo?

Veš zdravstveni sistem je bil nekoč povsod bistveno slabši kot je danes. Tako, da v AO je bilo bistveno, 100x boljše kot recimo v Srbiji.

Tudi recimo sama pismenost je bila v AO oz v Slo tam okrog 80%, v jugovini pa 20%.

AO je bila neprimerno bolj razvita na vseh področjih kot Srbija, samo potem so pa naši rinili v kraljevino, pravoslavnega kralja. Avstrijci pa so uvedli republiko. Avstrijci so tam, kjer so danes. Če pa pogledaš Slovenijo, da ne omenjam Srbije pa vidiš kako in kaj.

a ste bli najjači v evropi?

veste… avstrijci pa “gore” na višje imajo čisto drugačno mentaliteto kot slovenci

Aha….

Zato pa smo Slovenci za Avstrijce konjusari in nizja klasa, tako kot vsi Slovani za Zahodnjake….

Se enkrat: ce je bilo za nas Slovence zivljenje pod Avstroogrsko tako bogato in lepo, zakaj smo umirali od lakote in zakaj smo hodili s trebuhom za kruhom v Ameriko, ce smo imeli doma pogaco?

Jebali te papučari!

Ojej, daj si preberi, kar sem ti zgoraj odgovorila.

Ali hočeš dokazat, da jugoviči še danes nisti pismeni ali kaj?

Še mon hočete s svojimi srbizmi posvinjati.

Sprijaznite se že enkrat: dolgo ste izkoriščali Slovenijo. Zdaj ste pa sami. Aja, ne, zdaj pa z juga bežite v Slovenijo.

Na žalost pa se je Slovenija iz časov Yugovine navlekla ogromno slabih navad z Balkana in zdaj tudi tu, podobno kot v Srbiji, vlada korupcija, laži, prevare.

Ja, daleč nas je pahnila tale Yugovina. Namesto,d a bi se držali razvite Srednje Evrope, smo rinili v zaostalo YUgovino. Samo Srbijo, Kosovo, BIh pogledamo pa vidimo kam smo rinili.

Aja, tole s konjušarji: tole je tipično izrazoslovje Srbov. Nevoščljivi Slovencem, ker smo bili pod Avstrijo in nam je šlo ok in potem so žalili Slovence s konjušarji.

Sloveneci pač ne govorijo o konjušarjih, Srbi pač.

Tudi janša in vsa ostala politična mafija, ki je izropala državo.
In seveda glup narod, ki podpira mafijsko lopovsko golazen.

Sicer je pa jasno: Slovenci hodijo delat v Avstrijo, Avstrijci pa ne v Slo.

Srbi, Bosanci, Kosovarji… vse to rine v Slo, Avs, Nem. Ne vidiš pa, da bi Slo, AT, Nem, rinili na Balkan živet in delat.

Tako, da to pove vse.

Aja, tudi v času pred 1918 je ogromno Slovencev hodilo v Gradec, Dunaj, tam se šolali, tam delali, si ustvarili življenje… tisti, ki pa so v času YUgovine rinili v Srbijo, Bih pa sedaj jokajo, ker imajo mizerne srbske penzije. Slovenske penzije so zanič, srbske pa katastrofa. Tisti z avstrijskimi penzijami pa se ne pritožujejo.

Že res samo zadolženost Avstrije je skoraj 300% BDPja Slovenija 86% BDPja, visok standard imajo zaradi kreditov, ki jih Avstrija vsako leto najema zaradi socialnih transferjev, ki so v tej državi najvišji.

Si ti že kaj razmišljal, da bi opravil en temeljit pregled pri kakšnem dobrem psihiatru?

edini pravi je vzor tvoj raj Venezuela, kjer umirajo od lakote s 5 dolarji na mesec.

Vrhovi ekonomskega izseljevanja so bili:
V zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno, ko je bil izseljenski val usmerjen zlasti v Združene države Amerike, deloma tudi v nemške dele Avstrije, Nemčijo in Egipt, le v manjši meri tudi v Južno Ameriko (Brazilijo, Argentino). Ocenjuje se, da je proces zajel do 300.000 oseb.

Med obema svetovnima vojnama, zlasti v zahodnoevropske države (Francijo, Belgijo, na Nizozemsko in Nemčijo) in Južno Ameriko (Argentino), nadaljevalo pa se je tudi izseljevanje v Egipt; ocenjuje se, da je proces zajel do 100.000 oseb.

V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja v razvite zahodnoevropske države, deloma tudi drugam po svetu, npr. v Avstralijo, Kanado, ZDA in drugam; proces je zajel do 100.000 oseb.
 

V nadaljevanju se omejujem na vzroke ekonomskega izseljevanja, ki je številčno zajelo največji del Slovencev. Zelo poenostavljeno lahko rečem, da sta bila v vseh treh valovih ekonomskega izseljevanja v zadnjih dveh stoletjih odločujoča dva vzroka, prvi notranji, to je nižja stopnja ekonomskega razvoja v Sloveniji z vsem posledicami, in drugi zunanji, višje vrednotenje dela v praviloma ekonomsko bolj razvitih priseljenskih državah, ki se je konkretno kazalo v višjih plačah.

V 19. stoletju so bile slovenske pokrajine podpovprečno razvite. Bile so pretežno poljedelske, poljedelstvo pa neučinkovito zaradi majhnosti in tehnološke zastarelosti kmetij, vlaganja so bila neznatna. Z odpravo tlačanstva leta 1848 so kmetje postali zemljiški lastniki in visoko obdavčeni. Do prve svetovne vojne se položaj kmeta ni bistveno spremenil. Soočali so se z visokimi davki, nekonkurenčnostjo pridelovanja in naravnimi ujmami. Posledica je bila selitev v mesta, v maloštevilne industrijske centre, še bolj pa v tujino. Večina izseljencev so bili ravno kmečki delavci, ki v svoji domovini niso našli dela ali je bilo to preslabo plačano. Med njimi pa je bilo tudi precej takih, ki so bili vešči različnih obrti in dejavnosti kot npr. krojači, mizarji, tesarji, kuharji in podobno. Večina teh ni imela drugega premoženja kot krepkih rok in želje po boljšem življenju. Mnogi med njimi so odšli z namenom, da se bodo v tujino gmotno toliko opomogli, da bi si s prihranki zagotovili možnosti za življenje v domovini. Želeli so si urediti dom, kupiti posestvo, začeti lastno obrt, poplačati dolgove in podobno. To so bili razlogi, ki so jih silili v Ameriko. 

Vir: http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Drnovsek_slo.htm