Ateisti, od kod vam morala? Zakaj cenite življenje?
Replika54g1, 20.01.2022 ob 17:57
Jaz se imam za precej bolj moralno bitje od povprečnega vernika.
Kot prvo, ravnam se po svoji vesti in ne v strahu pred kaznijo kot majhen otrok pred šibo. Ravnam kot odraslo, odgovorno bitje.
Kot drugo, če ga polomim, ni nobene odveze, nobenega (laznega) kesanja v upanju na nebesa, nobene spovedi in odpušcanja grehov – napaka je moja odgovornost in se moram soočiti z njo. Ni odpustkov, ni romanja v božjomater, ni kupovanja božje milosti, sama moram rešiti svoje napake.
Kot tretje, ne ravnam pravilno in ne delam dobrih stvari v upanju na nagrado/nebesa. Znam presoditi kaj je prav brez bonbončka za otročke, brez bonusa. Enostavno, ker je tako prav.
In tako naprej.
Vsaj priznaš. Prav je prav, zato ker pač je. Ne znate razložiti zakaj. Nabijate eno in isto in se smešite.
In ne kvasite. Kristjani se večinoma tudi ravnajo po vesti, brez stalnega priklicovanja pekla pred oči. Kr neki bluziš, pa z odpustki. Kdo te lahko jemlje resno?
okej okej, 20.01.2022 ob 18:08
Vsaj priznaš. Prav je prav, zato ker pač je. Ne znate razložiti zakaj. Nabijate eno in isto in se smešite.
In ne kvasite. Kristjani se večinoma tudi ravnajo po vesti, brez stalnega priklicovanja pekla pred oči. Kr neki bluziš, pa z odpustki. Kdo te lahko jemlje resno?
Jaz nabijam eno in isto? Potem ko ti je deset ljudi razložilo kaj so to etična načela in od kod izvirajo?
Še vedno trdiš, da s krstom si avtomatsko visoko moralno bitje? Ki ne more delati nič narobe?
Sicer pa… Dej se počasi odloči pod katero osebo boš pisal , ker te mal mede na momente…vsaj potrudi se no.
iDESI603, 20.01.2022 ob 18:06
kristjan k, 20.01.2022 ob 15:22
Če smo po vaše samo visoko razvite opice, ki smo nastale iz velikega poka; kaj je smisel življenja? Kako ima lahko življenje vrednost, če je vse stvar naključja in se vsi povrnemo v prah?
Zakaj ne ubijati, krasti, posiljevati? Zakaj se držati zakonov.. ker je to moralno, a kdo vam določa moralo? A si sami sproti izmišljujete, kaj je prav in kaj narobe? Če je morala odvisna od posameznika in ni vsedobrega Boga, ki ji bi služil za temelj, je nesmiselno kakršnokoli moraliziranje. Torej zaprite goflje o KC in kako so župniki in verniki dvolični, podli, itd.
Čemu se zgražate? Vse to so le kemikalije v glavah, v vaših možganih. Ljubezen in ostala čustva. Vse je brez smisla..
Ljudje potrebujemo odgovore na ta vprašanja. Potrebujemo rituale. Moral je seveda več in niso nujno religijozno pogojene. Obstajajo pa povsem življenjske okoliščine, ko se ljudje znajdemo v stiski in nam današnja organizacija družbe ni ravno v pomoč. Takšne situacije so npr. dolgotrajna bolezen, smrt bližnje osebe in podobne travme na eni ter moralni imperativ na drugi.
Vsega tega nam sodobna družba ne ponuja. Poskusite se podati v muzej, gledališče ali na univerzo, morda v knjižnico ali na upravno enoto, celo na CSD in vprašajte, kako predelati smrt brata/sestre/očeta/matere,… Vprašajte, kako postati dober človek. Zelo verjetno je, da vas bodo – v najboljšem primeru z iskreno prijaznostjo – pospremili ven (in vas preusmerili na psiologa in/ali psihiatra).
Da ne govorimo o ritualih. Rituali in koledar so nam dajali občutek trdnosti in predvidljivosti skozi ciklično pojavljanje posameznih mejnikov. Oratoriji, polni ponavljanja pa so zagotavljali, da smo ljudje ponotranjili določene informacije. Dandanes se znanje preprosto posreduje in se predvideva, da je to zadosti. Pa je več kot evidentno, da ni. Ponavljanje med klečanjem v kotu, ipd. je ustvarjalo ne zgolj bolj učinkovito pomnenje, temveč je tudi preko asocijacij, občutkov in čustev ustvarjalo asociativne povezave.
Tako da se načeloma strinjam z izhodiščnim razmišljanjem z vidika, da so takšna vprašanja potrebna in na mestu, o čemer še najbolje priča tudi votlost/brezvsebinskost večine podanih odgovorov.
Okej, če strnemo, praviš, človek v določenih situacijah rabi tolažbo, ki je ne dobi v muzejih, šolah itd., dobi pa jo v cerkvi, veri, ritualih.
Vendar pa pozabljaš, da je zavest in misel danes že tako razvita, da apriori negira iskanje tolažbe v neki namišljeni kvazi realnosti. Če naj bi dejansko našel tolažbo v tem, da boš svojega dragega spet nekoč videl, ko umreš, moraš kot razmišljujoč človek velik del samega sebe in tega, kar si, zatajiti in namensko zavesti. Da lahko vsaj približno verjameš. Veliko ljudem ni do tega in še več jih je, ki kljub trudu ne zmorejo. Ali pa so te že od otroštva vzgajali v vernika, tako da druge možnosti skoraj nimaš. Ali pa je nočeš. Kako je s teboj? Izhajaš iz verne družine?
In ne, motiš se. Ponavljanja in rituali ne zagotavljajo ponotranjanja določenih informacij. Veliko bolj zagotavljajo nekritično sprejemanje le-teh ali pa samo navidezno sprejemanje. Ko se situacija spremeni in ko bi tak vernik res moral delovati na ta način in moralno, bo deloval ravno obratno. Ker tega ni ponotranjil, ampak je ostalo samo zunaj njega, kot plašč, ki odpade takoj, ko je treba na tak način tudi živeti. Stare hinavske pobožne mamce, ki komaj čakajo, da se zgodi kaj pikantnega, da lahko opravljajo in obsojajo, so en tak klasičen kliše, ki te postavlja na laž. In ki še kako obstaja. Pa ne samo pri mamcah.:)
hahaha haha, 20.01.2022 ob 18:32
Okej, če strnemo, praviš, človek v določenih situacijah rabi tolažbo, ki je ne dobi v muzejih, šolah itd., dobi pa jo v cerkvi, veri, ritualih.
Vendar pa pozabljaš, da je zavest in misel danes že tako razvita, da apriori negira iskanje tolažbe v neki namišljeni kvazi realnosti. Če naj bi dejansko našel tolažbo v tem, da boš svojega dragega spet nekoč videl, ko umreš, moraš kot razmišljujoč človek velik del samega sebe in tega, kar si, zatajiti in namensko zavesti. Da lahko vsaj približno verjameš. Veliko ljudem ni do tega in še več jih je, ki kljub trudu ne zmorejo. Ali pa so te že od otroštva vzgajali v vernika, tako da druge možnosti skoraj nimaš. Ali pa je nočeš. Kako je s teboj? Izhajaš iz verne družine?
In ne, motiš se. Ponavljanja in rituali ne zagotavljajo ponotranjanja določenih informacij. Veliko bolj zagotavljajo nekritično sprejemanje le-teh ali pa samo navidezno sprejemanje. Ko se situacija spremeni in ko bi tak vernik res moral delovati na ta način in moralno, bo deloval ravno obratno. Ker tega ni ponotranjil, ampak je ostalo samo zunaj njega, kot plašč, ki odpade takoj, ko je treba na tak način tudi živeti. Stare hinavske pobožne mamce, ki komaj čakajo, da se zgodi kaj pikantnega, da lahko opravljajo in obsojajo, so en tak klasičen kliše, ki te postavlja na laž. In ki še kako obstaja. Pa ne samo pri mamcah.:)
Ne govorim o tolažbi, temveč o nečemu, čemur bi verjetno najbolj ustrezala beseda vest. Torej zmožnost naslavljanja samega sebe oz. pogovora s samim seboj (primerjave med všečnim in dobrim, ter vrednotenja). Tudi nikjer ne omenjam ponotranjanja, temveč vključevanja širšega nabora komunikacijskih kanalov: “Ponavljanje med klečanjem v kotu, ipd. je ustvarjalo ne zgolj bolj učinkovito pomnenje, temveč je tudi preko asocijacij, občutkov in čustev ustvarjalo asociativne povezave.”
Tvoj odgovor v bistvu pritrjuje tako potrebi po izhodiščnemu vprašanju, kakor mojemu pisanju, saj odlično pokaže površnost interpretacije, ki je srž teme. 😉
Dandanes se znanje preprosto posreduje in se predvideva, da je to zadosti. Pa je več kot evidentno, da ni. Ponavljanje med klečanjem v kotu, ipd. je ustvarjalo ne zgolj bolj učinkovito pomnenje, temveč je tudi preko asocijacij, občutkov in čustev ustvarjalo asociativne povezave.
Torej bo človek deloval moralno, če bo žebral zdravamarije, klečal na koruzi in do onemoglosti ponavljal moralne nauke? A ti ni jasno, da je ravno to recept za nemoralno obnašanje?
Znanje se ne “posreduje preprosto”. Največ moralnih naukov sem se naučila od očeta, delavnega in tihega človeka, ki se je vse življenje trudil biti pošten do vseh in razumevajoč do napak drugih. Tako je deloval, živel. To sva otroka gledala vsak dan in se učila. Ga spoštovala in si želela, da bi bil ponosen na naju. Ni šlo za besede, šlo je za dejanja, njegov način življenja. Vedno sem si želela, da bi mu bila podobna, ko odrastem. In ko sem odrasla, tudi ko njega več ni bilo, sem to ponotranjila in tudi jaz živim na tak način ter se trudim tako vzgajati otroke. Z dejanji, načinom živeljenja, reakcijami, ne pa z besedičenjem, da ne govorim s tupljenjem v glavo in klečanjem v kotu. WTF?
lepo te prosim, 20.01.2022 ob 18:40
Dandanes se znanje preprosto posreduje in se predvideva, da je to zadosti. Pa je več kot evidentno, da ni. Ponavljanje med klečanjem v kotu, ipd. je ustvarjalo ne zgolj bolj učinkovito pomnenje, temveč je tudi preko asocijacij, občutkov in čustev ustvarjalo asociativne povezave.
Torej bo človek deloval moralno, če bo žebral zdravamarije, klečal na koruzi in do onemoglosti ponavljal moralne nauke? A ti ni jasno, da je ravno to recept za nemoralno obnašanje?
Znanje se ne “posreduje preprosto”. Največ moralnih naukov sem se naučila od očeta, delavnega in tihega človeka, ki se je vse življenje trudil biti pošten do vseh in razumevajoč do napak drugih. Tako je deloval, živel. To sva otroka gledala vsak dan in se učila. Ga spoštovala in si želela, da bi bil ponosen na naju. Ni šlo za besede, šlo je za dejanja, njegov način življenja. Vedno sem si želela, da bi mu bila podobna, ko odrastem. In ko sem odrasla, tudi ko njega več ni bilo, sem to ponotranjila in tudi jaz živim na tak način ter se trudim tako vzgajati otroke. Z dejanji, načinom živeljenja, reakcijami, ne pa z besedičenjem, da ne govorim s tupljenjem v glavo in klečanjem v kotu. WTF?
No ja… Verjamem, da je tvoj pokojni oče imel integriteto. Glede na način podajanja odgovora pa si ne bi drznil trditi, da se te je kaj dosti prijelo. Sploh z vidika abstrakcije.
Replika54g1, 20.01.2022 ob 18:27
Jaz nabijam eno in isto? Potem ko ti je deset ljudi razložilo kaj so to etična načela in od kod izvirajo?
Še vedno trdiš, da s krstom si avtomatsko visoko moralno bitje? Ki ne more delati nič narobe?
Sicer pa… Dej se počasi odloči pod katero osebo boš pisal , ker te mal mede na momente…vsaj potrudi se no.
Ni potrebno, da si krščen. Jezus te reši, če v njega veruješ; da je bil križan in od mrtvih vstal, za vse naše grehe bil žrtvovan.
Že spet kr neki bluziš. Noben Kristjan, tudi Katoliki, ne verjamejo, da s krstom postaneš visoko moralno bitje. Vsak od nas greši. Greha se ne znebiš s krstom, človek greši od zibeljke do groba, ali je krščen ali ne.
Pomembno je, da veruješ v Jezusa in da mu zaupaš.
kar se krsta tiče, 20.01.2022 ob 18:44
Ni potrebno, da si krščen. Jezus te reši, če v njega veruješ; da je bil križan in od mrtvih vstal, za vse naše grehe bil žrtvovan.
Že spet kr neki bluziš. Noben Kristjan, tudi Katoliki, ne verjamejo, da s krstom postaneš visoko moralno bitje. Vsak od nas greši. Greha se ne znebiš s krstom, človek greši od zibeljke do groba, ali je krščen ali ne.
Pomembno je, da veruješ v Jezusa in da mu zaupaš.
Mi lahko prosim pojasniš, čemu bi bilo dobro verjeti v Jezusa in mu zaupati? Če ti ni odveč…
iDESI603, 20.01.2022 ob 18:50
Mi lahko prosim pojasniš, čemu bi bilo dobro verjeti v Jezusa in mu zaupati? Če ti ni odveč…
Tole si preberi;
https://www.desiringgod.org/articles/historical-evidence-for-the-resurrection
iDESI603, 20.01.2022 ob 18:39
Ne govorim o tolažbi, temveč o nečemu, čemur bi verjetno najbolj ustrezala beseda vest. Torej zmožnost naslavljanja samega sebe oz. pogovora s samim seboj (primerjave med všečnim in dobrim, ter vrednotenja). Tudi nikjer ne omenjam ponotranjanja, temveč vključevanja širšega nabora komunikacijskih kanalov: “Ponavljanje med klečanjem v kotu, ipd. je ustvarjalo ne zgolj bolj učinkovito pomnenje, temveč je tudi preko asocijacij, občutkov in čustev ustvarjalo asociativne povezave.”
Tvoj odgovor v bistvu pritrjuje tako potrebi po izhodiščnemu vprašanju, kakor mojemu pisanju, saj odlično pokaže površnost interpretacije, ki je srž teme. 😉
Očitno ne veš več o čem govoriš.:)Praviš, da ne omenjaš ponotranjanja.
Oratoriji, polni ponavljanja pa so zagotavljali, da smo ljudje ponotranjili določene informacije.
Potem govoriš o situacijah, ko se znajdemo v stiski (smrt itd.), in kjer družba ne ponuja pomoči pri tem. Okej, torej praviš, da ne gre za tolažbo, ampak za pogovor s samim seboj oz. za “vest”. Zakaj se človek ne bi mogel veliko bolje “pogovoriti sam s seboj” takrat, ko je sam s seboj? Torej brez vere, cerkve in kar je še “olajševalnih okoliščin”? Ker tega ne zmore vsak brez vseh bergel, ki bi ti omogočile pozabo ali fejk rešitev (videli se bomo v nebesih)? Okej, torej šibki posamezniki rabijo vero. Rabijo berglo, ker ne zmorejo soočenja s samim seboj brez tega. Ker ne zmorejo neolepšane realnosti.
O klečanju v kotu pa ne bi niti izgubljal besed. A je bilo tvoje otroštvo tako? Nisi odgovoril na vprašanje, ali izhajaš iz verne familije. Pa saj ti ni treba odgovoriti, je očitno. Veš, moralnega vedenja se ne naučimo z besednim drilom. Tako se naučimo zgolj pravilne izgovorjave. Moralnega vedenja se pa naučimo, kot je ena zgoraj opisala- v otroštvu, z moralnim vedenjem nam dragih ljudi, ki jih globoko spoštujemo. In samo na ta način. Pa kakorkoli plitko se to že sliši za tvoja (verna) ušesa.
Replika54g1, 20.01.2022 ob 19:05
Kaj ima verovanje v Jezusa z moralo? Ali z vero v Jezusa postaneš avtomatsko visoko moralno bitje? Glede na svet v katerem živimo, ne bi rekla.
Ti si zdajle do mene v grehu napuha, ker se imaš za boljšega od ateistov, kar tako, na počez.
Pa ni videti, da bi se kaj globoko sekiral.
Jaz se ne bom trudil več zate. Boš pač izvedela, ko pride čas zato- ali si storila prav ali narobe s tem, da si zavrnila Jezusovo ponudbo odrešitve. Nisem odgovoren za tvoja dejanja.
Ah dej, no. Saj ima čisto vsaka družba svoja pravila, norme, vrednote, ki omejujejo posameznikove pravice do določene mere, ko posega v pravice drugih. Vsakega posameznika se (bolj ali manj uspešno) socializira že od rojstva naprej. Brez tega družba ne bi preživela. Pa še tko se včasih zdi, danam gre bolj za silo. Vera s svojimi pravili pa pač je ali ni del tega.
Sej konc koncev so verjetno tud vere, vsaj deloma, nastale zato, da ne bi bilo anarhije, ko še ni bilo toliko drugih institucij, ki bi lahko uspešno zapovedovale pravila.
To so osnove, zdej al tega res ne razumeš, al se sam delaš pa podje++avaš?
glej no, 20.01.2022 ob 19:08
Jaz se ne bom trudil več zate. Boš pač izvedela, ko pride čas zato- ali si storila prav ali narobe s tem, da si zavrnila Jezusovo ponudbo odrešitve. Nisem odgovoren za tvoja dejanja.
Tudi za svoja na žalost nisi.
Če narediš prav, je to božja zasluga, če narobe, te je hudič zavedel, sam nimaš preveč besede pri tem, kar počneš.
Replika54g1, 20.01.2022 ob 19:12
Tudi za svoja na žalost nisi.
Če narediš prav, je to božja zasluga, če narobe, te je hudič zavedel, sam nimaš preveč besede pri tem, kar počneš.
Sploh ne vem koga napadaš. Večina Kristjanov ne verjame v to, da je hudič kriv, če grešijo. Ko se kesaš prevzameš odgovornost za greh in ne v stilu :”Hudič je kriv, da me je zavedel, Bog, odpusti mi!”
Se vidi, da si zakompleksana. Nimaš pojma o teologiji, o Krščanskem nauku.
sploh ne vem, 20.01.2022 ob 19:16
Sploh ne vem koga napadaš. Večina Kristjanov ne verjame v to, da je hudič kriv, če grešijo. Ko se kesaš prevzameš odgovornost za greh in ne v stilu :”Hudič je kriv, da me je zavedel, Bog, odpusti mi!”
Se vidi, da si zakompleksana. Nimaš pojma o teologiji, o Krščanskem nauku.
Ej prjatu, napadu si ti ateiste, ne obratno. Ker kao ne moremo biti moralni, če ne verujemo. Ker naše življenje naj ne bi imelo smisla in ne vem kaj še vse.
Tolk o napadanju. Jaz z verniki čisto lepo sobivam, dokler mi ne začnejo pameti solit in se obnašat, kot da so zaradi vere nekaj boljšega.
Replika54g1, 20.01.2022 ob 19:26
Ej prjatu, napadu si ti ateiste, ne obratno. Ker kao ne moremo biti moralni, če ne verujemo. Ker naše življenje naj ne bi imelo smisla in ne vem kaj še vse.
Tolk o napadanju. Jaz z verniki čisto lepo sobivam, dokler mi ne začnejo pameti solit in se obnašat, kot da so zaradi vere nekaj boljšega.
Ateisti lahko živijo moralno, nesporno. Problem je, da te morale, po kateri se ravnajo, ne morejo utemljeti. To je srž teme.
ojoj565, 20.01.2022 ob 19:36
Ateisti lahko živijo moralno, nesporno. Problem je, da te morale, po kateri se ravnajo, ne morejo utemljeti. To je srž teme.
Zakaj bi jo pa morali? Pa če že hočeš- zato, da imaš mir, in da lahko nemoteno živiš. Lahko rečeš temu tudi kaj vem, konformizem. Saj je vseeno.
Forum je zaprt za komentiranje.