Ara
Pozdravljeni,
potrebujem vaše mnenje glede are. Namreč, avto sem zaarala, potem pa je prišla na dan resnica (še hvala bogu), tako da sem se odločila, da ga ne bom kupila. Oba sva podpisala, da ob morebitnem nenakupu avtomobila se vrne celotna ara. Prodajalec mi je ne da nazaj. Obstaja sodna pot? Kaj vi menite?
Hvala in lp,
Darinka
do sedaj sem še vedno, ko sem prodajal kakšno dražjo stvar zahteval od kupca podpis pogodbe, da nima niti enega dne možnega za pritožbo!
pa ne zato, ker bi škart robo prodajal, ampak zato, ker vse kar je rabljeno, se nikoli ne ve, kaj se lahko zgodi z njim… in pač nočem imeti potem problemov z ljudmi.
Seveda ga takoj toži, še posebej, če imaš tako pisno izjavo. Ara ni ničesar drugega kot delno predplačilo, ki govori o resnem namenu nakupa. Toda, če do prodaje ni prišlo, ti mora prodajalec predplačilo (aro) vrniti v celoti.
Ampak najprej pojdi na policijo in prijavi krajo denarja, saj ti je prodajalec z zavrnitvijo vračila ta denar ukradel. Prijavi pa ga tudi zaradi poskusa prevare, saj ti je verjetno hotel podtakniti vozilo s skrito napako.
Konec koncev pa, ljudje, zakaj sploh dajete are? Na trgu prepolnem ponudbe je problem prodajalcev, da sploh prodajo, ne pa kupcev, da bi kaj dobili.
Zakon o obligacijskih razmerjih:
1. Ara
Vračanje in vštevanja are
79. člen
(1) Če je ob sklenitvi pogodbe ena stranka dala drugi stranki neki znesek denarja ali neko količino drugih nadomestnih stvari v znamenje, da je pogodba sklenjena (ara), se šteje, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če ni dogovorjeno kaj drugega.
(2) Pri izpolnitvi pogodbe se mora ara vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti.
(3) Če ni dogovorjeno kaj drugega, ne more stranka, ki je dala aro, odstopiti od pogodbe s tem, da pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro.
Neizpolnitev pogodbe
80. člen
(1) Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, in povrnitev škode, aro pa všteti v odškodnino ali vrniti, ali se zadovoljiti s prejeto aro.
(2) Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, ali povrnitev škode in vrnitev are, ali pa vrnitev dvojne are.
(3) Kadar zahteva druga stranka izpolnitev pogodbe, ima vselej tudi pravico do povrnitve škode, ki jo ima zaradi zamude.
(4) Sodišče sme na zahtevo zainteresirane stranke zmanjšati pretirano veliko aro.
NE DRŽI! http://www.motorevija.si/l3.asp?L1_ID=31&L2_ID=270
Večina prodajalcev ima v pogodbi vnešeno pravilo oziroma sistem “videno – kupljeno”. Ali to pravilo ščiti prodajalca v vseh primerih ali so kakšne izjeme?
Klavzula “videno – kupljeno” je v praksi postala pogodbeno določilo, ki ga prodajalci uporabljajo za omejevanje svoje odgovornosti za stvarne napake. Ne glede na to, ali je to določilo v pogodbi ali ne, pa prodajalca v vseh primerih ne ščiti in je v določenih primerih nično.
Veljavnost takega določila se tako razlikuje glede na subjekte (prodajalca in kupca), ter glede na konkreten primer oziroma naravo skrite napake.
V primeru, da je kupec fizična oseba – potrošnik, in da je vozilo kupljeno pri podjetju – pravni osebi, omejitve odgovornosti za stvarne napake niso dovoljene (ne s klavzulo “videno – kupljeno”, ne s kakršnokoli drugo klavzulo). V primeru, če je takšna klavzula v pogodbi, je pogodba nična. To velja ne glede na naravo same napake.
V primeru, da je prodajalec fizična oseba ali v primeru, da je kupec pravna oseba (ne glede na to, ali kupuje od pravne ali fizične osebe), pa je omejitev odgovornosti za stvarne napake načeloma dopustna, tako da so take klavzule (“videno- kupljeno” in podobno) pod določenimi pogoji veljavne.
Vendar pa tudi v tem primeru ni izključeno uveljavljanje napak. Tako je takšno določilo nično, če je bila prodajalcu napaka znana. Prav tako bi glede na obstoječo sodno prakso lahko uveljavljali, da je s pogodbenim določilom nedopustno izključevati prodajalčevo odgovornost, če je v nasprotju z izrecno dogovorjeno lastnostjo. V primeru zgoraj opisanih primerov, bi bilo verjetno mogoče neveljavnost take klavzule dopustno uveljavljati v primeru nepravilnih prevoženih kilometrov in večkrat poškodovanega vozila, ne pa v primeru okvare menjalnika. Seveda pa bi bila končna odločitev odvisna od sodišča.
Kako pomembna je pri tovrstnih težavah pogodba oziroma besedilo le-te?
Kot pri vsakem pravnem poslu je pogodba za nakup vozila pomembna. Kljub temu kupca (fizično osebo, ki vozilo kupi od pravne osebe) tudi v primeru nekaterih neugodnih pogodbenih določil, varuje ZVPot, po katerem so določeni pogodbeni pogoji – tudi če v pogodbi so – nični. Vsekakor pa je priporočljivo, da se tudi v takih pogodbah natančno opredeli predmet pogodbe in njegove bistvene lastnosti (kot so število kilometrov, letnik …).
Glede na navedeno je besedilo pogodbe lahko večjega pomena v primerih, ko se ZVPot ne uporablja. Vendar je tudi v tem primeru dopustno uveljavljati neveljavnost posameznih določil. Seveda pa je priporočljivo – v kolikor je to mogoče – že ob podpisu pogodbe sodelovati tudi pri njeni pripravi in vztrajati pri besedilu, po katerem odgovornost za stvarne napake ni izključena, v nasprotnem primeru pa to upoštevati pri ceni.
Kaj pa če položiš aro in ugotoviš, da podatki, ki jih je izdajal niso pravilni…npr: piše 1. lastnik, ko pa smo želeli uredi stvari (zavarovanje) se je izkazalo, da je bil avto pred njim že registriran. Se pravi, on trdi, da je prvi lastnik, v prometni pa piše, da je bilo avto že prej registrirano na drugo reg. številko. Prodajalec vozila je avtohiša…
A imam v takem primeru pravico zahtevati aro nazaj?
Hvala za odgovor