Aniksioznost in strah,obremenjevanje…
Zadnje čase čutim samo še to. Strah, anisiknioznost, ne mine. Pred leti so pomagali antidepresivi,terapija nič. Zato ne grem več k zdravniku. Doma še imam škatlico helexa 0.5 mg, pa tudi če vzamem dve ne pomaga nič. Pred leti sem imela tudi hude panične napade. Bojim se, da se podo začeli ponavljat. Imam tudi OKM, obsesivno kompulzivno motnjo in posledično sem tudi bolj živčna. Skoraj ves dan. Najraje bi bila cel dan nekje skrita, a kaj ko imam vseeno v prsih tisti občutek strahu, da me na wc in se začnem trest. V prsih me včasih kar tišči od strahu. vedno manj kadim, saj ko kadim se da strah poveča za 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Serotinin v ADjih mi je nekaj pomagal, ampak kako naj do takega občutka pridem sama? So obdobja ko se res malo malce boljše počutim, potem pa spet huda živčnost. Bi pomagal šport? Dominor ali Deprim forte? Kaj lahko sama storim? Sprehod v naravi ne pomaga nič, saj imam ta strah že od majhnega vraščenega pod kožo in zgleda, kod da samo še raste. Prav zavidam tistim, ki rečejo da se vredu počutijo,se ne bojijo… Jaz pa imam toliko aniksioznosti v sebi da ne zdržim več. Rada bi ga nagnala iz sebe, a kako? Vedno je nekaj kar me strašno obremenjuje, kot otrok sem se bala prepirov doma, potem norčevanaj v šoli, potem srednje šole, ki sem jo ponavljala v drugem letniku… veliko sem je “prešpricala” ker nisem na mestu zdržala 15 minut. Potem sem bila zaradu tega okregana in se spet bala.. Kot otrok sem se zelo bala prepirov doma, ker so bili dnevno na vrsti. Strašno sem se bala da bo mama besna name, saj se je ozredno razjezila. če ne ona, pa so se drugi med seboj prepirali. Sedaj se obremenjujem zaradi svojih reči, napak ki sem jih storila, vsega. Kako je ko imaš lep pogled na svet? Tega si želim. Ko se zaposlim me vedno vzamejo za določen čas, sedaj spet iščem zaposlitev, a kaj naj z triletno šolo. Sanjam da študiram,da se rada učim, da dobim lepo službo, a tega ne bo. Z mojo stopnjo bom vedno imela minimalno plačo. Pa tudi če je minimalna naj bo, ampak ko bi le bila za nedoločen čas. Želim si najeti majhno stanovanje, kupiti kakšnega ljubljenčka in se osamosvojiti. Ampak kako, če ni dela, če pa je, pa sem na delovnem mestu tako živčna, da lahko kar bežijo od mene. Doma je jezijo name ker nič ne naredim, ampak če ni volje. sama nervoza. Pred leti ko sem hodila k psihiatru, so se doma tako razburili name, kaj jih delam še živčne z tem, ko že imajo svoje težave,tako da jim niti ne povem kako se počutim. In to že leta. Je bil kdo od vas tako na dnu in se je sam pobral? Morda z pomočjo naravnih zdravil in z čem drugim? Poskusila sem sem dihalne vaje, ampak sem po njih imela oči krvave, kot da mi cela glava krvavi. Nimam volje za nič, iščem delo, a ga ni, tudi če bo, se bom z muko spravljals delat. Tukaj na monu, kjer so so računi, da oddam odgovor sem tako zelo zmedena da razmišljam koliko je 26-8. Sem tako zmedena, da razmišljam za normalno zadevo tako dolgo, kot kakšni, ki ni mentalno razvit. vse to zaradi anisikniozinosti,strahu, obremenjevanja… Sedaj grem spat,. Jutri zjutraj pa na novo.. obremenjevanje, zmedenost,strah, tiščanje in pritisk v prsih od vsega tega,driska. Samo sekiram se še, nič drugo. ne zdržim več tega občutka. Pomirjeval ne bom več jemala, ker mi ne pomagajo, tako rada pa bi občutila občutek olajšanja,sreče,veselje,..
Ojoj, punca zares ne bi bila rada v tvoji koži. Pa si kdaj poskusila narediti kaj takega kar bi te vsaj malo razveselilo? Premišljuj o stvareh, ki te osrečujejo pa čeprav le v mislih. Nariši si nekaj lepega v ranjeno dušo morda to ublaži tvojo bolečino vsaj za trenutek. Žal ti ne znam svetovati ampak ti želim veliko poguma pri premagovanju težav.
Vse to sem tudi sama doživla in (trkam na les) preživela. Sicer s pomočjo psihoterapevtke v našem ZD, AD in mojega moža. Kako je bil zlat!
Psiha je grozota, ko zboli. Vsi svetujejo sprehode, pogovore in ostalo. a kaj, ko ne upaš zapustiti hiše. Strah, pa ne veš več česa, zakaj, nič.
Meni je tudi zelo pomagal pogovor tretje osebe v tem primeru naše psihoterapevtke, ki me je poslušala, a nikogar poznala – osebe, o katerih sem ji govorila! To je čisto drugače, kot nekomu govoriti o osebnih težavah, ki pozna tvoje starše, partnerja. Potem imaš občutek, le kaj si bo ta oseba mislila o njemu/njej.
Mene so razjezili ljudje, ko so rekli, pa daj se vkup sestavi in nehaj. Ma, ne moreš nehat! Kako, ko pa BOLI!!! Bolj boli kot vsak zlom, porodi, smrt bližnjega. Grozno boli.
Če želita, da vama prisluhnem, se mi javita. RAZUMEM VAJU!!!!!!
poznam en tak primer, soseda, mlada, 27 let..obupala nad zravniki in zdravili, ker je bilo še slabše……ženski je šlo na bolje 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, je pa ves svoj prosti čas usmerila v šport, vpisala se je na tečaj oblikovanja z glino, zdej to počne doma. Na začetku so njeni dnevi zgledali, da je vstala, športala, jedla, glinarila, spet športala toliko da je od utrujenosti padla v posteljo…čez čas so šle stvari na bolje, sedaj je zaposlena za 4 ure…tudi vem da pije vodo v kateri namoči glino, to o tej glini pa na netu piše veliko
srečno
Vem kako ti je.
Na kratko…depresivna in anksiozna motnja, socialna fobija… Nisem upala 100 metrov od hiše, govoriti z ljudmi itd., no, potem mi je prekipelo, šla k psihiatru, na AD za več let, potem parkrat psihoterapija, se odselila od doma, vpisala študij, delala kot zmešana, pustila tablete, ko so simptomi izzveneli (po več letih), spoznala ljubezen svojega življenja in sedaj sem SREČNA… Ravno 2 dneva nazaj sem sredi noči šla na dolgi sprehod okrog jezera in sem razmišljala, kako daleč sem prišla, pravim ti, 100 m od hiše in tuj folk bi me ubilo (panični napadi, hiperventilacija, tahikardija, aritmija, omedlevica), zdaj pa to….aja, pa družabna sem ful, vse življenje pa totalno introvertirana…
Ampak sem scala kri, da sem prišla do sem.
Pogum, najdi pomoč.
UPam, da si razbrala med odgovori, da nisi edina, da so tam nekje zunaj, ko to bereš, na tisoče takih, ki imajo iste težave kot ti.
Sama sem tudi imela to obdobje, mogoče ne tako dramatično kot tvoje, a vendar, v otroštvu sem obetala veliko, vsi so mislili, da mi bo v življenju uspelo, saj sem navzven strašn videti samozavestna, pametna.. na žalost je šlo le za zunanjo fasado, navznoter sem vedno cvikala in bila polna dvomov, strahu in nesamozavesti. Dolgo je trajalo, da sem se izbezala iz tega stanja, življenje piše svoje zgodbe in vsaka se nadaljuje….
Kakšen nadaljnji korak boš storila je sicer samo tvoja odločitev, a vsekakor, to sem prepričana, ti bo uspelo! Uspelo ti bo pa zato, ker si prvi korak že naredila. POpolnim tujcem si povedala, vse kar te žuli, torej si za začetek stresla nekaj svojega strahu v tipkovnico.
Nadaljuj, morda se oglasi tistim dvema, ki sta ti ponudile pomoč, da boš najdla moč in pogum, da si izpolniš vse svoje sanje, torej najprej šolanje, osamosvojitev, potem pa še kaj…
želim ti vse lepo!
Če si iz Lj ali okolice pokliči
meni so pomagali – bila pred dvema letoma na istem kot ti
danes je vse skupaj samo še slab spomin
je pa res, da brez dela na samem sebi ne bo šlo (nihče drug ne bo namesto tebe premagal ta strah – ti bodo pa pomagali, da boš našla pot in način v “normalno” življenje – verjemi vase! ti si to zaslužiš! in zmoreš! ti si tega vredna!)
Srečno!
Hoj!
Se bila na precej boljšem kot ti in je bilo kar hudo, zato te približno razumem. Ko sem bila na tleh in mi je bilo vseeno za vse sem šla ven. Pa kaj če se sesujem. Al me bodo pobrali in pomagali ali pa bom umrla. Slabše itak ne more biti. Počasi sem se tako prepričala, da sem šla npr. v BTC. In preživela, s pomočjo dihanja in prepričevanja same sebe. Tebi očitno možgani super delujejo, zato se lahko prepričaš v vse. Bo pa verjetno dolga pot, a se splača. Želim ti veliko pozitivne motivacija in še več miru.
Pri meni je bil isto. Panika, mokre roke, občutek da bom padla dol, vrtoglavica… skratka FUJ.
Leto dni sem jedlča antidepresive, po njih je bilo boljše. A ko sem jih nehala jest, spet panika.
Pa sem se vzela v roke.Šla sem na tečaj avtogenega treninga, prebrala cel kup literature, se začela sproščat, predvsem pa pridobivat na samozavesti. Vseskozi mi je ob strani stal moj mož.
In evo zdaj sem VELIKO boljša. Ne jem nobenih tablet. Ni me več strah, če pa me že začne kaj grabit si rečem: Zmorem če to verjamem.
Srečno tudi tebi.
lani sem bila ene pol leta v takem krču, sami strahovi, vse sem videla črno, nisem spala ponoči, razmišljala sem o samomoru, pa nisem imela jajc. Ko se enkrat začne, te kar vleče kot vrtinec. Še zdaj se zjutraj včasih zbudim in me je strah in najprej se vprašam česa me je strah in običajno ugotovim, da ni razloga. Če pa je kakšna zoprna zadeva, si pa naredim načrt kako jo bom rešila.
Kako sem se rešila iz lanske situacije: ko nisem mogla spat in se je v meni vse treslo, sem vzela parkrat persen. Spala vseeno nisem, ampak vsaj nisem trepetala celo noč. Začela sem hodit na sprehode, sama, ker dokler sem bila v hiši in ležala, je bilo samo slabše.
Zavedam se, da moja epizoda tudi senca tvojega stanja ni, pa vseeno, morala sem imeti veliko moči, da sedaj spet živim kot človek.
Da se, samo sam si moraš pa pomagat.
Ti se zavedaš svojega stanja in to je veliko. Pogum in javi se tistim, ki ti mogoče lahko pomagajo.
Zakaj se vsi tako bojite AD? Če si v takem stanju in ti AD pomagajo, zakaj jih ne jemljete. Saj ne povzročajo odvisnosti. Šele ko AD pomagajo toliko, da lahko začneš normalno funkcionirat, se lahko začneš ukvarjat z dodatnimi terapijami-šport, sprehodi, sproščanje….ker v takem krču kot opisuješ, se ne da živet…(poznam to, preživela in še preživljam,,,).
Če naravne substance ne pomagajo, je edina pot AD, seveda pa potem zraven še terapija, šport in delo na sebi.
Ko te je strah vsakega dne, ne moreš zase naredit nič, se ne moreš “skup vzet”, kot pravijo.
Torej-do zdravnika in po njegovi presoji AD, 3-4 tedne da prime in potem kako leto, da lahko začneš živet, potem se pa lahko pogovarjamo o prenehanju jemanja-ne od danes na jutri, pa danes vzameš, jutri ne in tako mešano.
lp efka1
prednisone 10 tablet prednisone without prescription prednisone 20mg tablets where to buy
https://prednisonet.com prednisone 5mg daily
cost of prednisone 10mg tablets prednisone 5 mg tablet cost prednisone 10mg buy online
Forum je zaprt za komentiranje.