Alkohol in mama
Draga mama,
resnično ne vem kje naj začnem.. Mogoče pišem zase ali zate, ampak moram. Vedno si bila okej mama, rada sem te imela in rada te imam. Vedno te bom imela rada. Živiš svoje življenje in jaz ga ne moram živeti zate. Alkohol ki ga konzumiraš na dnevni ravni ali tedenski pa uničuje tako moje kot tvoje življenje. Od kar pomnim, piješ. Obljubljaš, da boš nehala. Lažeš, da piješ. Družba te vidi kot pijano babo, jaz pa kot človeka, ki mu neznam pomagati. Bila sem jezna, razočarana, obupana in včasih še mogoče optimistična, da bo bolje. Da boš nehala in da bo svet zate malo lepši. Da boš dovolj močna in pregurala vse travme, ki ti grenijo življenje. Oprosti, da ti neznam več pomagati… Probala sem in probavam. Bila sem jezna nate in nase, ampak ne vidim več pointa v “biti jezen”. Vem, da nisi sama kriva. Vem, da si bolana in da je alkoholizem bolezen. Sem prebrala vse in še več na to temo, ampak še vedno ne razumem in ne bom nikoli razumela, kako lahko da mama alkohol pred svojo lastno hčero. Kako je omama bolj potrebna, kot življenje, ki bi ga lahko živela. Oprostila sem ti že zdavnaj in ti sproti oproščam.. mogoče je čas, da oprostim sebi. Si najbolj pomembna oseba mojega življenja in zavedno boš del mene.
Z ljubeznijo,
tvoja hči.
Draga hči,
ni res, da nisem sama kriva – krivda je izključno moja, da pijem. Da iščem druge svetove, druga doživljanja, druga (ne)razmišljanja – vse to počnem zavestno in zavedno.
Alkohol mi ne uničuje življenja, podaljšuje mi ga, dejansko. Brez njega bi že zdavnaj požrla celo škatlo helexov in za sigurno, zraven še, škatlo apaurina, pa kar bi še našla podobnega.
NI zabavno, verjemi!!
Skušam samo … preživeti. Čeprav ne vem, ali je to sploh potrebno, pomembno.
Instinkt mi pravi, da je. Tistih par ur treznosti mi pravi, da ni. Sem v precepu, ne vem, kaj naj naredim – naj odprem Laško ali naj odprem Helex?
Draga hči alkoholne mame!
Nehaj igrati mamo lastni mami in začni že živeti svoje življenje! To ti govorim zato, ker se še vedno idealizira starše, še zlasti mame in še zdaleč nisi edina. Brezmadežne, svetniške, krhke in ostalo podobno sranje. Samo enkrat živimo in če toliko let ni dojela, kaj dela sebi in drugim, jo moraš spustiti. Zavaruj se psihično, najbolj pri tem pomaga fizična distanca.
anonimna mati, 06.01.2021 ob 21:20
Draga hči,
ni res, da nisem sama kriva – krivda je izključno moja, da pijem. Da iščem druge svetove, druga doživljanja, druga (ne)razmišljanja – vse to počnem zavestno in zavedno.
Alkohol mi ne uničuje življenja, podaljšuje mi ga, dejansko. Brez njega bi že zdavnaj požrla celo škatlo helexov in za sigurno, zraven še, škatlo apaurina, pa kar bi še našla podobnega.
NI zabavno, verjemi!!
Skušam samo … preživeti. Čeprav ne vem, ali je to sploh potrebno, pomembno.
Instinkt mi pravi, da je. Tistih par ur treznosti mi pravi, da ni. Sem v precepu, ne vem, kaj naj naredim – naj odprem Laško ali naj odprem Helex?
Kaj pa če ne bi odprla ne Helexa in ne Laškega?
Kaj pa če bi šla na dolg naporen sprehod? Kaj pa če bi do sterilnega zdrgnila stanovanje?
Pojdi do svoje zdravnice. Naj ti predpiše podporno terapijo za zdravljenje alkoholizma.
In nehaj ga žret!
Ali pa se nažri vodke do dna in se poslovi s tega sveta.
Na vsak način stori nekaj za svojega otroka! Trpi- zaradi tebe trpi!!!
po novem, 14.01.2022 ob 13:29
Kaj pa če ne bi odprla ne Helexa in ne Laškega?
Kaj pa če bi šla na dolg naporen sprehod? Kaj pa če bi do sterilnega zdrgnila stanovanje?
Pojdi do svoje zdravnice. Naj ti predpiše podporno terapijo za zdravljenje alkoholizma.
In nehaj ga žret!
Ali pa se nažri vodke do dna in se poslovi s tega sveta.
Na vsak način stori nekaj za svojega otroka! Trpi- zaradi tebe trpi!!!
Šele zdaj vidim, da je nekdo spet zvlekel ven staro temo.
Pa saj je vseeno. Ta mati je ena mnogih, ki uničuje življenje lastnemu otroku.
Zagotovo je vsaj ena takšna dane tukaj. In zanjo velja enako!
Forum je zaprt za komentiranje.