Ali verjamete v ljubezen?
Imel sem takšn izkušnjo, vendar se ne želim z njo ukvarjat. Pač slaba izkušnja, ki ne sme zastreti ostalih dobrih, ali, kar je najpomembnejše, ne sme vplivati na pridobivanje novih dobrih izkušenj…
:)[/quote]
Ja bošček no…a pol nobene pametne ljubezni?:)) Veš, ne smeš dušiti ženskih src, ker potem se ti dogaja to, kar se ti:).[/quote]
Ljubica, kaj pa se men dogaja, da danes tolk tole ponavljaš? Ljubezen je, če te že zanima 🙂 tukajprisotna in vseobsegajoča, ki je močnejša od tehnoloških preprek virtualnosti… 🙂
Mislim, da veliko ljudi pogreša TAKOLE ljubezen.
Kaj pomeni “feminizacija pravniškega poklica”? Aja, prav imaš, spol določa IQ in poklicne kompetence. :)) Zelo pomembno je, če ima advokat “jajca” v dobesednem pomenu?!? :D[/quote]
Večina tistih z jajci, moški in ženske, pristane ponavadi v advokaturi. Problem je v velikem deležu vseh ostalih.
Spol pa določa marsikaj. 🙂 Vprašaj kakšnega moškega, ki ima kakšno seksistično izkušnjo s sodišča.
Problem feminizacije prava pa pri nas sovpada tudi spremembami v šolskem sistemu. Z drugimi besedami, vsaka k piflanju nagnjena gimnazijka še ne bo nujno tudi dobra pravnica, obstaja pa zelo velika verjetnost, da bo brez težav zaključila študij prava. Že Rim v prvem letniku bo naredila v prvo. 🙂 In kolikor je meni znano imajo profesorji na pravnem faksu že vrh glave teh študentk, ki ti zdrdrajo na pamet celo knjigo, ko jih vprašaš kaj “življenjskega”, recimo o človekovih pravicah ali kaj podobnega, pa zmrznejo. Mogoče bi morali ponovno uvest sprejemne izpite.
Moja prva cimra v študentu je šla recimo pravo študirat zato, ker ji je bila všeč nadaljevanka L.A. law. Potem pa z grozo ugotovila, da jo čaka vse kaj drugega kot filmska realnost.[/quote]
No, jaz sem tista generacija pravnic in pravnikov, ki je imela sprejemni izpit. Takrat so mnogi odličnjaki iz srednje šole padli na sprejemnem izpitu. V prvem letniku jih je odpadla polovica vpisanih. Vsaka generacija ima dobre in slabe pravnike. Pri starejših pravnikih opažam, da je nekatere čas povozil. Že več desetletij so v isti službi in v resnici ozko razmišljajo. Mnogi mladi pravniki zapustijo delovno okolje, ker so imeli sodelavce in sodelavke (pravnike seveda), ki nikomur ne pustijo blizu in jih onemogočajo že v štartu. Tako, da se v tem delu z Goldfish celo strinjam. Pri pravnikih lahko najdeš dobrega prijatelja, lahko pa tudi smrtnega sovražnika. Tega ni v drugih poklicih. Drugje je praviloma večja solidarnost. Osebno se raje družim z ljudmi, ki opravljajo drug poklic.
verjamem v njena glasna izdihovanja, 3x klicanje boga in vpitje mojega imena
in veličasten špric po njenem gobcu ☺ … lahko tudi žvotu, če ima topljiv make-u ☺
Večina tistih z jajci, moški in ženske, pristane ponavadi v advokaturi. Problem je v velikem deležu vseh ostalih.
Spol pa določa marsikaj. 🙂 Vprašaj kakšnega moškega, ki ima kakšno seksistično izkušnjo s sodišča.
Problem feminizacije prava pa pri nas sovpada tudi spremembami v šolskem sistemu. Z drugimi besedami, vsaka k piflanju nagnjena gimnazijka še ne bo nujno tudi dobra pravnica, obstaja pa zelo velika verjetnost, da bo brez težav zaključila študij prava. Že Rim v prvem letniku bo naredila v prvo. 🙂 In kolikor je meni znano imajo profesorji na pravnem faksu že vrh glave teh študentk, ki ti zdrdrajo na pamet celo knjigo, ko jih vprašaš kaj “življenjskega”, recimo o človekovih pravicah ali kaj podobnega, pa zmrznejo. Mogoče bi morali ponovno uvest sprejemne izpite.
Moja prva cimra v študentu je šla recimo pravo študirat zato, ker ji je bila všeč nadaljevanka L.A. law. Potem pa z grozo ugotovila, da jo čaka vse kaj drugega kot filmska realnost.[/quote]
No, jaz sem tista generacija pravnic in pravnikov, ki je imela sprejemni izpit. Takrat so mnogi odličnjaki iz srednje šole padli na sprejemnem izpitu. V prvem letniku jih je odpadla polovica vpisanih. Vsaka generacija ima dobre in slabe pravnike. Pri starejših pravnikih opažam, da je nekatere čas povozil. Že več desetletij so v isti službi in v resnici ozko razmišljajo. Mnogi mladi pravniki zapustijo delovno okolje, ker so imeli sodelavce in sodelavke (pravnike seveda), ki nikomur ne pustijo blizu in jih onemogočajo že v štartu. Tako, da se v tem delu z Goldfish celo strinjam. Pri pravnikih lahko najdeš dobrega prijatelja, lahko pa tudi smrtnega sovražnika. Tega ni v drugih poklicih. Drugje je praviloma večja solidarnost. Osebno se raje družim z ljudmi, ki opravljajo drug poklic.[/quote]
Ja to sem nekako predvidevala, da si ti še iz tistih prejšnjih generacij. Saj tukaj ni nič letelo nate. Jaz te itak ne poznam, imam pa filing, da si precej prizemljena in razgledana oseba in da si tudi pri svojem delu uspešna. In kot sem rekla, v vseh poklicih se najdejo dobri in slabi, prdni in leni. Rivalstvo pa je pri nas značilnost skoraj vseh profesij.
Vseeno pa se meni ne zdi zanemarljiv podatek, da imamo v Sloveniji okrog 80 odstotkov ženskih sodnic, na okrajnih sodiščih pa celo 90. In potem moraš sodnice pošiljat na neka strokovna usposabljanja, da bodo znale sodit “po moško”? Saj imajo tudi v tujini probleme s feminizacijo, vseeno so pa tam številke bistveno nižje. Pa tukaj sploh ne gre za to, da jaz ne bi marala žensk. To je lahko tudi velik problem za samo kredibilnost sodstva, še posebej v kontekstu družinskega prava.
Bikini, saj jaz sem se oglasila samo zato, ker je Goldfish napisala, da so pravniki omejeni. Moti me tako posploševanje.
Kar se tiče feminizacije sodstva…mislim, da je med odvetniki precej moških, pa pravniki se uštulijo tudi v kakšne močne gospodarske družbe, zato ženskam ostane sodstvo. Mene pri našem sodstvu ne skrbi spol sodnikov, problem je v tem, da pogosto dvomim v njihovo strokovnost in nepristranskost. In mene tudi moti to, da sodnikov ni dovoljeno fotografirati, snemati. Odvetnik in državni tožilec sta lahko posneta in fotografirana, sodnik pa ne. Kje je tu logika? Pa saj je tudi državni tožilec lahko življenjsko ogrožen.
Sicer tukaj res ni čutiti kaj prida ljubezni med pišočimi, pa vendar … Bikini, bi mi lahko, prosim, z ljubeznijo (ali pa ljubeznivo) razložila pojem “problem feminizacije advokature”? Saj nekaj si že pisala (o nesposobnih pravnicah), ampak tu ne vidim povezave med spolom in kvaliteto poklica. Zgolj izjava, da obstajajo nesposobne odvetnice in odvetniki nekako ne razlaga zgornjega termina. In, kaj ima veze, če v šolah poučujejo predvsem ženske? Da imajo probleme s postavljanjem meja?
Fala,
z ljubeznijo,
krivokljun 🙂
Tu bi želel vsaj malo omiliti vajino medsebojno zamero, ki se že kar malo preveč vleče … v Goldfishin zagovor bi rekel sledeče : Obstaja neka vsesplošna jeza in gnev med ljudmi na račun odvetnikov, tožilcev , sodnikov … sodstva nasploh … celo pri popolnoma preprostih ljudeh brez vsakršnih šol izpade sodstvo ali pristransko in podkupljeno ali pa popolnoma nesposobno reševati v nebo vpijoče krivice in primere, ki so čisti kot solza … ničesar pozitivnega ne izgleda navzven in to bi moral biti rdeči alarm, ki bi se ga morali zavedati … to, da se tu in tam ljudje že streljajo in pobijajo s sekirami, ker po pravni poti pač ne gre, gre malo tudi na rovaš sodstva …
WYWH, zadeve se ustavijo še pred sodstvom oziroma mnogo primerov do sodstva sploh ne pride. Glede na to, da nisi rojen včeraj (tako kot jaz ne), verjetno veš, da smo, kjer smo zato, ker nam vladajo isti politiki že od osamosvojitve dalje. Sodstvo ni nekaj na drugem planetu, ampak je kar precej povezano s politiko, tako ali drugače.
Verjamem v Boga….in v Ljubezen, ki je Božji jezik…torej verjamem in verjamem, da verjameš tudi Ti…si ljubljena in daješ ljubezen![/quote]
Ljubila sem. Ljubim. Ljubila bom. Verjamem v ljubezen in verjamem v ljudi.
Ni logike. Jaz vsako sodnico lahko fotografiram na javnem mestu, njene muhe veljajo samo v sodni dvorani, pa morda še na hodniku sodišča. Lahko pa se dela “pametno” in zahteva prepoved objave fotografije, pa še tukaj je na spolzkem terenu.
Problema feminizacije advokature (zaenkrat) še ni. Definitivno pa so moški odvetniki vsaj statistično gledano dosti bolj uspešni od žensk. Jaz nimam nič proti dobrim odvetnicam.Imajo vse možnosti, priložnosti mogoče malo manj, da se dokažejo v vsej svoji strokovnosti. Če so predobre za odvetnice, pa jih bomo zelo veseli tudi med tožilkami. Od predobrih in preveč sposobnih kadrov glava ne boli. Žal je pogosto prav nasprotno.
Problem feminizacije pa je itak bolj prisoten pri sodnicah. Če pa misliš na splošno problem feminizacije prava, pa ta izhaja iz dejstva, da se na pravni faks vpisuje več kot 70 odstotkov študentk. In kot je dejala Antilopa, vsaka generacija ima dobre in slabe pravnike. No, zadnja leta so skoraj vsi slabi pravniki ženske, plus da že v štartu na pravni faks odkar ni sprejmnih izpitov sprejmejo veliko žensk, ki imajo samo lepe ocene in neskončne sposobnosti piflanja in bolj malo pravega filinga za pravo.
S problemom feminizacije sodstva se pa itak ukvarjajo vsi možni strokovnjaki, pri nas in v tujini. Tukaj imaš recimo eno diplomsko nalogo na to temo. Ni bog ve kaj, v smislu nekih revolucionarnih hipotez, ima pa precej podatkov na to temo.
http://www.ediplome.fm-kp.si/Jelacic_Tea_20100526.pdf
Kar se pa tiče šol, pa mislim, da se je pri nas celo en učitel ukvarjal j s to problematiko v doktorski disertaciji, ampak trenutno se ne spomnim imena. Nedolgo nazaj sem poslušala en intervju z njim na radiu. Problem izključno ženskih učiteljic naj bi slabo vplival predvsem na fantke v nižjih razredih osnovne šole in nikakor ni povezan s strokovnostjo kot tako.
Ampak s tem je tako, da ne glede na to kakšne raziskave bo nekdo naredil, bodo nekatere ženske vedno trdile, da je to larifari. Tako kot bo tudi marsikatera mati samohranilka trdila, da njen sin ni bil v življenju za nič prikrajšan, ker je odraščal brez očeta.
Pač, obstajajo primerjalne analize, ki govorijo o tem, da se fantki v osnovni šoli drugače odzivajo na moške učitelje oziroma da obstaja razlika v v zgojnem pristopu moških in žensk. Tako kot obstajajo tudi analize sodb ženskih sodnic, ki se menda tudi zelo razlikujejo od sodb moških. Predvsem na področju družinskega prava. Če bo šlo tako dalje, bo kmalu vsak moški, ki se bo znašel pred sodiščem, zahteval izločitev sodnega senata. Tudi v tujini naj bi bile tako težnje, da se predvsem v sodstvu zagotovi vsaj 40% udeležbo moških oziroma žensk, saj je ponekod še vedno preveč moških sodnikov. V Sloveniji je po mojem to praktično neizvedljivo.
Se strinjam. Predlagam, da nekdo to premakne v samostojno temo, če bi še kdo rad kaj pametoval na to temo.[/quote]Tudi jaz se strinjam s tem, da bi to lahko bila zanimiva tema in sem za to, da se “počisti” ta ljubezenska…
Čeprav je po drugi strani povezana z njo, če pogledamo malo bolj na široko kar dokazuje tudi Atilopa&Goldfish primer. Dotični bi se bistveno drugače odzvali, če bi jima kaj podobnega napisal kdo nasprotnega spola.
Ne gre za IQ kot je želel že Matjazko prikazat in kar plaho in ljubeče sprašuje Krivokljunka, gre za to da si nismo enaki po spolu in si nikoli ne bomo v čemer ne vidim nič slabega, nasprotno.
Imamo drugačen način razmišljanja, izražanja, mimika telesa… in okolica nas posledično drugače dojema in mi okolico zaradi “spolne drugačnosti” drugače dojemamo in se drugače odzivamo najo.
Res, držimo se teme. Takole bom rekla. Če pomislim na to, kaj vse preberem na MON, sploh o varanju, bi rekla, da verjamem v ljubezen “s pridržkom”. :)))) Treba je verjeti v ljubezen, ampak imeti tudi “oči odprte”. Še zase ne moremo 100 % vedeti kako bomo v določenih okoliščinah ravnali, zato to še manj lahko vemo za partnerja. Mislim, da brezpogojna ljubezen ne obstaja, vedno je kak pogoj zraven. :)))
Tako kot velja za pojem boga, tako velja za ljubezen, da jo je človek že prevečkrat zlorabil v sebične interese, da bi nekoga izkoristil in se na njihov račun okoristil.
Zato je potrebna dobršna mera previdnosti in razuma, preden se odločimo komu zaupati.[/quote]
Prevečkrat je človek razočaran in se boji zaupati.
Potreben je pogum, da se srečamo z resnico, ki je velikokrat skrita in velikokrat drugačna, kot so naše predstave v glavi. Komunikacija je edini način, da lahko oblikujemo kolikor toliko realno predstavo, ker vedno je pomembno slišati vse strani. Če pa je prisotno sprenevedanje, laž in velika preračunljivost, nam to lahko povzroča veliko trpljenje, ker ne moremo prepoznati drugega. Dokler ne sprejmemo, da se s tem pač nii več vredno ukvarjati in dosežemo mir v sebi.
Pomembno pa je, da ne ostane grenkoba v naših srcih. Kajti v vseh nas je posejano tako dobro kot slabo. Ljubezen pa nam da moč, da v drugem vidimo BOLDANO dobro in samo odsev slabega.
Je mar res toliko slabih izkušenj, da se vedno išče predvsem slabo? Tudi v ljubezni. So res praviloma krivi drugi? Je tako težko spregledati človeka, ki ni iskren? Ali je le lažje preložiti odgovornost za neuspeh na drugega in si ne priznati svojih napačnih odločitev, svojega zatiskanja oči in ne sprejemanja dejstev, svojega vztrajanja v neki fikciji?
Če si človvek ne dela iluzij in je sposoben predelati svoje zablode, mora verjeti v ljubezen. Ker ljubezen je, če smo jo le zmožni občutiti in dati.
Japkica, še kako težko nekateri spregledajo človeka, ki ni iskren. Zakaj pa ti misliš, da ljudje nasedajo politikom in so potem zelo razočarani? Nekateri ljudje so mojstri manipulacije. Tudi v ljubezni nekateri uspešno manipulirajo. Jaz se v bistvu “bojim” ljudi, ki v trans padajo zaradi ljubezni, vsihčeno tekajo po svetu od vznesenosti. Takim ljudem se hitro zleze pod kožo in začnejo nerazsodno razmišljat vse v imenu ljubezni. Poznam primere, ko se je vezani ženski zaradi ljubimca tako “obrnil svet”, da jim ni bilo težko zapustiti moža in otroke. Je to ljubezen? Ne, to ni ljubezen, to je želja po “zadetosti od ljubezni”.
Forum je zaprt za komentiranje.