Ali ste tipične mame?
Samo razmišljanje: ali ste tipične mame, ki skrbijo samo za otroke, moža in dom ali naredite tudi kaj za dušo (npr. greste ven žurat kdaj pa kdaj, se ukvarjate same s čim, kar vas zapolnjuje ali napolni baterije) ?
Sama se veliko ukvarjam s športom (doma imam tri male otroke), kdaj pa kdaj pa grem tudi ven… in včasih naletim na neodobravanje okolice, češ, kaj pa ta dela zunaj tako pozno ponoči, saj ima male otroke in moža doma? Pa, prosim, nič takega ne delam zunaj… samo kakšna pijača s prijateljicami, nobenega osvajanja naokoli…
Ali smo res tako tradicionalni, da se mora ženska svojemu življenju odreči, ko dobi otroke in moža???
Nisem še mamica, čeprav zelo delava na tem. Velikokrat se pogovarjava, kako bo potem. Oba greva namreč rada ven: na ples, v kino, na koncerte. ..
Meniva, da ni nič hudega, če ti to ostane potem, ko imaš otroka. Poznam mnogo kolegic, ki dobesedno živijo za otroka in so se tem odpovedala vsemu. V soboto sem bila na prijateljičinem rojstnem dnevu. Mali je star tri leta in pol. Vseskozi ji je sedel v naročju, vse, kar je hotel je pokazal z roko, ko je končno šel na mali tobogan (ki ga imajo kar v gostilni), je skoz gledala, kaj počne … In fantek je postal mamin sinček. Povrhu vsega pa je še vzgojiteljica – bi pa ja morala vedeti …
Sicer ne vem, kakšna bom jaz, ko bom mati, upam pa, da me bo vsaj moj malo štopal, če bom postala posesivna.
Verjamem v stare mame …hahaha
LP
Ne obtožuj, dokler nimaš svojih otrok. Želim ti, da se tebi to, kar opisuješ ne bo dogajalo. A žal ni odvisno le od staršev.
Moj triinpolletni otrok enostavno noče biti v zvečer varstvu drugih ljudi. Sva parkrat poiskusila, a se ne izide. Saj mi sedaj ni treba dajati nasvetov. Verjetno je kriva bolnica, saj je bil že dvakrat tam. Še malo pa ga bo to minilo. Z mlajšim, enoletnim otrokom nimava takšne probleme. Babysiter ni nikakršen problem.
Hočem le povedati, da se ob isti vzgoji otroci obnašajo različno.
Pa še Tonia: nikakor se ni potrebno odreči svojemu življenju, le da otroci ne trpijo ob tem.
Mali2, saj ne obtožujem, ampak to sem zdaj prvič opazila. Vem tudi, da je na moji poroki jokal,ko sta šla plesat (ves večer samo 1x), pa ga je potem moja stara mama malo potolažila. Oba sta bolj tiha človeka in enostavno tudi mali ne govori. Mogoče midva to težje razumeva. Ampak enkrat ga je moj mož peljal v najino delovno sobo pred računalnik, mu vse razložil in mali je govoril kot navit. V družbi staršev je tiho, kvečjemu prikima ali odkima. Ne vem, motilo me je to, da se sploh ni dalo karkoli govoriti, ker je kar naprej gledala za njim … Enostavno sem šele zdaj opazila, kako sta navezana drug nadrugega.
Za primer lahko dam moževo nečakinjo, ki je leto mlajša in povsem drug tip otroka. Zgovorna, prisrčna, nikoli ne joka.
Se pa strinjam s tabo. Dva otroka nista enaka. In res, poudarjam, samo upam, da bom jaz ravnala nekoliko drugače.
LP
Nikoli nisem bila in tudi ne bom za nič tradicionalnega, kar se tiče človeških vlog. Mi pa ni všeč odnos modernih staršev do svojih otrok. Opažam, da pogosto niso starši, ampak njihovi prijatelji in se z njimi pogajajo za vsako figo, dogovarjajo za vsako minuto itd. Starš bi kljub vsemu moral biti starš, kar pomeni, da mora na otroka prenašati neke vzorce vedenja, ki pa kljub vsemu veljajo v družbi in bi moral imeti toliko spoštovanja od otroka, da bi ga ta ubogal. Kako je s tem se najbolje vidi v razredu v šoli.
Nisem tipična mama…veliko več sem z otrokoma …ampak to še ne pomeni..da pa si ne vzamem časa zase.Sedaj , ko sta malo vecja …si zopet lahko privoscim tudi kaj zase in to tudi si, sport, knjiga, klepet ali zur z kolegicami, ali nabava kar tko…tudi jaz ob urah ko sm v druzbi ali sama ne delam nic prepovedanega..zaradi katerega bi bolela glava..ali vest…in moj to odobrava in on ima enako.Sedaj po novem imava prav dolocen popoldne…za zuranje on z prijatelji..jaz z prijateljicami.Tisti, ki te gleda po strani zaradi tega..ga je itak ena sama fofsija..gobc..ne oziraj se na to!
Itak veliko bolj potem doma funkcioniras, ker si se napolnil..uzival, saj nismo roboti.
iz službe in vrtca pridemo ob štirih popoldne, potem nekaj za pojest, pet minut za zadihat, vmes še kakšna trgovina in je ura kmalu sedem zvečer, ko se otrok pripravlja že na spanje.
sama s sabo sem se ukvarjala ko sva bila sama, in se bom verjetno več, ko bo otrok najstnik s svojimi interesnimi dejavnostmi. Zdaj pa raje uživam z otrokom.
Pa me ne narobe razumet, ne obsojam nobene in ne moraliziram, le svoje mnenje in izkušnje sem napisala.
Sem mamica dveh otročkov in si včasih brez slabe vesti privoščim prost večer s prijateljicami ali z možem, kjer si ob dobri glasbi napolnim baterije. Me sploh ne zanima kaj kdo reče, vedno me je vleklo ven žurat in tudi sedaj je tako. Res da se to ne dogaja pogosto, vendar ko začutim krizo grem žurat. Pomaga že večerja v kitajski restavraciji z možem , dve urici pogovora in to je to. Otroke dava tako spat ob 20:00 in jih nekdo, ki je doma počuva, tako da bi bila otročka za kaj prikrajšana ne more nobeden nč rečt. Tudi dobra knjiga pomaga zvečer ko frkolinčka zaspita ali en dan dopusta in obisk kozmetičarke. Ljudje ne bodite tako zagrenjeni in zadrgnjeni. Otrok bo vesel če se mu eno uro res intenzivno posvečaš bolj kot pa da si cel dan z njim pa zraven opravljaš še en kup drugih gospodinjskih del, ko te pa pokliče pa rečeš sam mal počakaj da tole naredim do konca.
lep dan še naprej in veliko užitkov z vašimi otročki in čim manj se obremenjujte z okolico kaj drugi rečejo
BitchY napisal:
> Daleč daleč od tradicionalne mame: Grem zvečer ven, grem sama v
> šoping, s svojim otrokom komuniciram precej drugače od ostalih
> mamic, vzgajam jo drugače…skratka sem ena velika izjema,
> skupno z ostalimi mamami mi je samo to: OBOŽUJEM JO, RADA JO
> IMAM tako kot ostale mame.
Draga Bitchy, ne vem v čem vidiš, da si ENA VELIKA IZJEMA?????????????? Napisala nisi prav nič posebnega, večina današnjih mladih mamic počnemo prav vse to kar počneš ti; z otrokom KVALITETNO preživljamo čas, vzamemo si tudi čas zase, pa naj bo to za šoping, obisk kozmetičarke, zabavo s prjatelji-cami, šport ali pa le za branje dobre knjige pozno v noč. Seveda bi bilo napačno trditi, da se ti življenje, ko postaneš mama ne spremeni. Kar naenkrat nisi sam središče sveta in na določene zadeve pričneš drugače gledati , prav tako se ti spremeni” prioritetna lista”,a z dobro organizacijo časa (!) nam uspe biti dobra mamica, prijateljica, ljubica svojemu dragemu :)…..
pa lep dan
Spider napisal:
> Ej, netipične mame.
>
> Napišite vendar, v čem ste tako zelo posebne in netipične.
Kaj pa je danes še lahko posebno in netipično;)
Sicer se mi pa zdi, da se nekatere mamice bojijo, da bi jih beseda MAMA okarakterizirala v smislu ženske, ki pozabi nase in skrbi le za otroka in partnerja, kar pa naj bi imelo v današnji družbi negativen prizvok(?).
Nekateri poudarjajo, da so netipični pri komunikaciji in vzgoji otroka. Sama si težko predstavljam, kaj naj bi to pomenilo. Vem le, da moj otrok čuti in ve, da ga imam-o radi in, da ga poskušam vzgojiti v samostojnega, samozavestnega človeka, ki bo ločil zrno od plevi, da bo sposoben sprejemati odločitve in posledice svojih dejanj. Prepričana sem, da v tem ni nič netipičnega:)
Lep dan
Netipična sem zato, ker imam to sreco..da sem lahko z otrokoma celo popoldne..kar pomeni nekje od 13 ure dalje do noci..dokler ne gresta spat..ko so tipicne mame z otroki po 3-4 ure na dan..in ne po svoji krivdi..je pac tako delo in ne gre drugace..Netipična zato..ker smo celo popoldne res skupaj in zganjamo vse zivo..netipična zato..ker poleg tega vsega..skrbim tudi zase..za moza-druzino…in še svojo kariero..skratka vem da nisem taka mama kot ostale…pa ne zato, da sem nekaj boljsega..ampak imam pac sreco..da opravljam delo..ob katerem imam cas še za vse ostalo…Pa ne bi jaz prevec uporabljala to besedo netipična..je boljša..drugačna…
Forum je zaprt za komentiranje.