ali lahko po teti zahtevam nujni delež

če nimam sredstev za preživljanje

Če teta ni imela svojih otrok,potem mislim, da lahko.

Če teta nima svojih otrok in sorojencev.

+ če nima moža ali izvenzakonskega partnerja.

nima ne partnerja, ne otrok

če nima niti bratov/sester , potem si avtomatično dedič , seveda če res ni, moža, otrok .

Sestre in bratje lahko zahtevajo, ti pa samo, če tvoj starš, ki je sestra ali brat tej teti, ni več živ.

Njeni dediči so bratje in sestre oziroma njihovi otroci, če so le-ti že pokojni.

Če teta nima ne moža in ne otrok,dedujejo po njej njeni bratje in sestre.
Če jih več ni, pa nečaki -torej tudi ti.

pa si teto POZNALA že prej ko še je živela ali si se zdaj spomnila na njo ko bi rada nekaj dobila

To tudi mene zanima. Inštitut nujnega deleža bi bilo treba odpravit. Zastarel je. Izhaja iz še Avstroogrske.

Spet samo zavajanje. Odgovor je NE, po teti ni nujnega deleza.

Sestre in bratje lahko zahtevajo, ti pa samo, če tvoj starš, ki je sestra ali brat tej teti, ni več živ.
? Trdiš, da še vedno ne?

Pa a locite vi med zakonitim dedovanjem in nujnim delezem?

Po zakonu bi dedovala, ce teta nima ne otrok, vnukov, moza, starsev, ne (zivih) bratov in sester. To ni nujni delez.

Nujni delez pride v postev samo, ce bi teta razpolagala z oporoko. Tu pa so nujni dedici potomci, zakonec, stasi in nepreskrbljeni stari starsi ter brati/sestre. Nujni delez se ne “deduje”, necakinje nema, vsaj zakon o dedovanju si preberte.

To tudi mene zanima. Inštitut nujnega deleža bi bilo treba odpravit. Zastarel je. Izhaja iz še Avstroogrske.[/quote]

Se strinjam. Nujni delež je za mladoletne otroke (in seveda do 26. leta, če se šolajo). Po zakonu je vsak dolžen skrbeti za svoje otroke, dokler se šolajo in to je načeloma v redu. In stane ogromno denarja. Tudi v redu. Ampak če se jaz po tem, ko sem po predpisih poskrbela za svoje otroke, odločim, da bom SVOJE imetje po smrti zapustila svojemu pudlju ali dvajsetletnemu ljubimcu iz Somalija, bi morala biti to popolnoma moja privatna stvar. Načeloma bom kot vsaka ljubeča mama vse zapustila otrokom, če se pa odločim drugače, bom verjetno vedela, zakaj, in želim, da se moja želja spoštuje. Tudi če se na koncu odločim, da vse zapišem pranečakinji, ki me je prišla dvakrat pogledat pred smrtjo. Kaj potem, saj je moje. Mislim, da bi se s tem rešilo precej problemov v zvezi z dedovanjem in tudi odnosi bi bili malo drugačni, če ljudje ne bi mislili, da jim nekaj kar pripada po smrti sorodnikov.

To tudi mene zanima. Inštitut nujnega deleža bi bilo treba odpravit. Zastarel je. Izhaja iz še Avstroogrske.[/quote]

Se strinjam. Nujni delež je za mladoletne otroke (in seveda do 26. leta, če se šolajo). Po zakonu je vsak dolžen skrbeti za svoje otroke, dokler se šolajo in to je načeloma v redu. In stane ogromno denarja. Tudi v redu. Ampak če se jaz po tem, ko sem po predpisih poskrbela za svoje otroke, odločim, da bom SVOJE imetje po smrti zapustila svojemu pudlju ali dvajsetletnemu ljubimcu iz Somalija, bi morala biti to popolnoma moja privatna stvar. Načeloma bom kot vsaka ljubeča mama vse zapustila otrokom, če se pa odločim drugače, bom verjetno vedela, zakaj, in želim, da se moja želja spoštuje. Tudi če se na koncu odločim, da vse zapišem pranečakinji, ki me je prišla dvakrat pogledat pred smrtjo. Kaj potem, saj je moje. Mislim, da bi se s tem rešilo precej problemov v zvezi z dedovanjem in tudi odnosi bi bili malo drugačni, če ljudje ne bi mislili, da jim nekaj kar pripada po smrti sorodnikov.[/quote]
Tudi jaz tako mislim. Otroci vedo, da bodo ne glede na karkoli nekaj dobili in jih mnogokrat tudi blizu ni več.

Se strinjam. Nujni delež je za mladoletne otroke (in seveda do 26. leta, če se šolajo). Po zakonu je vsak dolžen skrbeti za svoje otroke, dokler se šolajo in to je načeloma v redu. In stane ogromno denarja. Tudi v redu. Ampak če se jaz po tem, ko sem po predpisih poskrbela za svoje otroke, odločim, da bom SVOJE imetje po smrti zapustila svojemu pudlju ali dvajsetletnemu ljubimcu iz Somalija, bi morala biti to popolnoma moja privatna stvar. Načeloma bom kot vsaka ljubeča mama vse zapustila otrokom, če se pa odločim drugače, bom verjetno vedela, zakaj, in želim, da se moja želja spoštuje. Tudi če se na koncu odločim, da vse zapišem pranečakinji, ki me je prišla dvakrat pogledat pred smrtjo. Kaj potem, saj je moje. Mislim, da bi se s tem rešilo precej problemov v zvezi z dedovanjem in tudi odnosi bi bili malo drugačni, če ljudje ne bi mislili, da jim nekaj kar pripada po smrti sorodnikov.[/quote]
Tudi jaz tako mislim. Otroci vedo, da bodo ne glede na karkoli nekaj dobili in jih mnogokrat tudi blizu ni več.[/quote]

Tako nehvaleznost se pa resuje z institutom razdedinjenja nujnega dedica.

Tudi jaz tako mislim. Otroci vedo, da bodo ne glede na karkoli nekaj dobili in jih mnogokrat tudi blizu ni več.[/quote]

Tako nehvaleznost se pa resuje z institutom razdedinjenja nujnega dedica.[/quote]
Pa misliš, da so prekinjeni stiki dovolj velik razlog. Kolikor jaz vem, ne.

saj je še živa

Ja, ampak jaz polemiziram z izhodiščno tezo, da potomcem nekaj avtomatično pripada po zakonu (razen seveda v posebnih primerih). To je tisto, kar po mojem ne bi smelo biti samoumevno, ne da bi potem iskali neke pravne rešitve, da nehvaležni otrok vendarle ne bi dobil, česar si ni zaslužil. Dediščina bi morala biti v 21. stoletju darilo, nič drugega.

Res mi ni jasno, zakaj bi bila neka pravica mojega 50-letnega otroka, ki me že dve leti ni poklical, pred mojo pravico, da z usodo svojega premoženja razpolagam sama. Ljudje to rešujejo z darilnimi pogodbami in pogodbami o preživljanju, ampak to zna biti hudo nerodna stvar, če si zaupal napačnemu človeku. Tu bi bilo zakon res treba spremeniti in institut nujnega deleža odpraviti.

Kaj pa nezakonski otroci?A se da izpodbijat oporoko v kateri oče nezakonskemu otroku,ki ga prizna za svojega v oporoki zapusti denar.A lahko mi tožimo tega otroka,naj dokaže da je otrok našega očeta?

Torej se ni na zapuščinski razpravi pojavil nekdo, ki trdi, da mu pripada nujni delež, ker je otrok pokojnega, ampak je tvoj oče nekomu zapustil denar v oporoki. Lahko bi ga tudi prijazni kuharici iz upokojenske menze, če bi se mu zdelo. A bi tudi od nje zahtevali dnk testiranje?

če oče prizna otroka za svojega, lahko očetovstvo izpodbija samo otrok, ne pa zainteresirana ostala žlahta. no, po mojem je zadeva odvisna tudi od tega, kdaj je bilo očetovstvo priznano… ne vem če lahko kar tako v oporoki napišeš, zapuščam to in to temu in temu, ker je to moj otrok… mislim, da je to vredno posveta pri odvetniku…. ker na tak način bi marsikdo marsikomu kaj zapustil brez davka….

Ne morete. Priznal ga je!

Lahko, a ne boste nič dosegli, ker mu ni treba dokazovati že dokazano, če ga je oče že priznal.