ALI KDO VE?
Nič mi niso pošpricali, največja fora pa je, da sem sama dve leti zatem bila veliko prisotna pri gastroskopijah v bolnici, kot del prakse, in ko sem videla, kako to delajo v bolnici, sem bila čisto šokirana.
Jaz sem takrat bila pri enem privatniku, mama je plačala ful denarja, čakala sem ne vem, koliko mesecev, da sem prišla na vrsto. Tam sem morala ležat na hrbtu in on kar z endoskopom not, pa čeprav sem bila psihično pripravljena in sem teoretično vedla o gastroskopiji v bistvu vse, me je to tako šokiralo, da nisem mogla dihat in sem si ga ven potegnila.
Potem me je nekaj umirjal, pa še kar enkrat “gremo not”, sestra me je pa držala zraven, da nisem mogla niti mrdnit, jaz sem že bila čisto brez zraka, solze so mi tekle od sile, nisem mogla več, sem si ga še enkrat ven potegnila, vso telo se mi je treslo od sile. Ko neko mučenje, ko se spomnim. 🙁
Še zdaj mi je žal, da sem šla tja.
Ampak me ne spraviš na gastroskopijo pod nobenim pogojem, čeprav imam želodec čisto fuč, kaj bo, ko bom starejša, sploh pomislit ne upam. Ampak je bla preveč slaba izkušnja.
Ajša kam si pa šla na gatsroskopijo?
K sm bla jaz so me sicer posprejal, sm šla tut privat, kle za Bežigrad, mislim, da je Lipa al neki podobnega in so bli zelo “prijazni”, res, da sem se davla dokler endoskopa niso spravl čez grlo, pol je blo pa še kr za zdržat, baje ne smeš goltat in pustiš, da ti slina teče teče
V Lipi za bežigradom sem tud jaz bila, imajo konceijo, na vrsti sem bila v 14 dneh (brez kakšnih zvez), poseg opravljen strokovno, dobro voden, brez kakšnih večjih bolečin, izvide dobiš takoj, tud pove ti kaj in kako vidi, če so kakšne nepravilnosti, tudi odvzem vzorčka iz želodčka ni bolel. Če ne bi vedla da ti omrtvičjo pred posegom bi blo tud mene strah. Sicer vedno ko pridete na tak poseg vprašite če omrtvičjo oz. pošpricajo in če misljo kar na “živo” dol tišat pol lahko mirne volje vstanete in greste .
Hmmm….meni se je zgodila prav podobna izkušnja. Zagrabil me je žolčni napad, seveda urgenca.
Mislili so, da imam rano na želodcu, zato so mi naredili urgentno gastroskopijo, ampak jaz sem jedla dobro uro nazaj mlečni zdrob.
Kriza, za umrtvičenje do sedaj niti vedela nisem, vem le, da so mi napeljali kar nekaj razdelilčkov v moje žile, za vsak slučaj je dejala sestra.
Moj zdrob…..bil je povsod 🙂
Lp
Jaz sem bila na Japljevi v Ljubljani in so mi lepo pošpricali grlo, bilo je zoprno toda takoj, ko sem šla ven sem pozabila na to zoprno bolečino in če bi mi danes rekli, da moram spet bi pač šla. Ni tako hudo, da človek ne bi mogel zdržati. Kolonoskopija je veliko hujša sploh, če je še kak izrastek notri.
Maša, tudi nadomestna preiskava obstaja, samo do nje pridejo redki srečneži, ker ni poceni – razen če se ponudiš kot samoplačnica. Zgleda tako, da ti na kožo namontrajo neke vrste kamero, ki snema dogajanje v želodcu. To nosiš dva do tri dni, potem ti jo snamejo. Večinoma to tehniko uporabljajo pri otrocih, ker jim pač ne morejo narediti gastroskopijo, izjemoma pa tudi pri odraslih. To stvar sem namreč sama videla, tako da jo poznam. Ne bom stoprocentno trdila, ampak megleno se spomnim cene – pa ne vem, ali je bilo to 30 mark ali evrov na dan. Pozanimaj se pri svojem zdravniku in ne daj se takoj odpraviti, če ne bo takoj zagret za to.
Draga Maša
Torej. Vsi moji predhodniki so endoskopsko preiskavo opisali kot mučno in bolečo.
Meni je endoskopsko preiskavo, ki obsega:
– ezofagoskopijo (pregled požiralnika),
– gastroskopijo (pregled želodca) in
– duodendoskopijo (pregled bulbusa in dvanajsternika),
v mariborski bolnici novembra 2003 opravila zdravnica v mariborski bolnišnici ob asistiranju sestre. Pri posegu so bile prisotne še študentke, ki so sprotno zdravničino razlago spremljale še na monitorju.
Posega me je bilo strah, zato sem na internetu pred postopkom prebrala vse, kar se je prebrati dalo. Pomirjena, da ti dajo sprej za omrtvičenje, sem šla na preiskavo.
Preiskavo je zdravnica izvajala samo z endoskopom, asistentka, pa je delovala zelo pomirjujoče in bodrilno, saj je vsako prodiranje endoskopa komentirala z vzpodbudnimi besedami, kako daleč je že endoskop.
Res pa je, da sem delala točno po navodilih. Ko je bilo rečeno vdihnite, sem vdihnila, ko pa je bilo rečeno požirajte, sem požirala.
Pri tem telo nehote hoče izvreči tujek, zato se ti spahuje ali te sili na
bruhanje in nenadzorovano tečejo solze.
Sam postopek traja par minut in ni niti nevzdržen, niti boleč, je pa neprijeten.
V trenutku, ko je bil endoskop izvlečen, sem čutila olajšanje, vendar ne od bolečine ampak od tujka v telesu in tudi po preiskavi ni bilo nobenih neprijetnosti.
Forum je zaprt za komentiranje.