Ali je to normalno

Včeraj poskušam partnerju razložiti eno težavo, ki se tiče samo mene in brata, pa komaj povem dve besede, že besno plane name, me začne zmerjati, in žaliti, itak si v stiski, pol pa te še on zabije v poden , ker nedaj bog, da bi jaz kdaj kaj omenila o sebi, ker jaz in moje stiske niso pomembne, vse se mora vrteti samo okrog njega, do mene se pa obnaša kot da sem breme, samo tiho moram biti, ker jaz nisem pomembna.

Ali je to normalno, da vsakič tako besno plane name in me zmerja in žali, ko sem jaz v stiski in se želim pogovoriti o svoji težavi?

Vsakič, ko si v stiski… kako pogosto pa je to? Koliko pogovorov pa začneš o prijetnih temah? Jih je vsaj polovica?

Ne ni. Zakaj točno si sploh s takim, če v slabem ni opore, ko jo potrebuješ? O čem potem sploh komunicirata, modnih znamkah? In kaj te pri njemu drži sploh, da še žaljivost prenašaš – denar al kaj? Imej se rada. Je pol že boljš Lutka v vitrini kot pa tak stres ali še kaj druzga negativnega, kar doživljaš ob takih stresih. Če te ne spoštuje, ker te ne, odidi. Na kater čudež upaš?

SEm tudi na to pomislila. Če je stisk veliko in polno nerazrešenih situacij, verjamem, da za reševanje težav ne moreš zgolj preložiti na drugega, ki bo čarobno kot tista Arabela pometla s teźavo. Ampak na drugi strani he pa tudi nek motilec, če reagira z žaljivostjo. Če so stiske hude, kamor jo pol še tale njen pahne dodatno, bo morda morala najti drugo pot za razresitev svojih stisk. In ne do jebca, ki jo še žali za nameček. In od takega potem tudi oditi. Ker se mi zdi, da se vrti v nekem krogu težav, brez smernic poti na boljše.

Ti ne iščeš rešitve, ampak neodgovorno iščeš krivca za svoje probleme.

Reče se skupaj v DOBREM in slabem, ne? Vsekakor pravi partner stoji ob tebi in če to manjka, to ni pravi partner.
Po drugi strani pa se stvari nabirajo in enkrat presežejo mejo vzdržnosti. Sami problemi na probleme, ki ti jih nekdo nalaga, sprožijo odpor. In nov problem.
Tega si pa nihče ne želi. Zato je treba najti ravnovesje in zdrave premisleke.
Nekateri tudi prenesejo manj, nekateri več. Tudi eden od vidikov, ko se odločaš za biti v zvezi ali ne, saj moraš vedeti, kdaj in koliko se lahko zaneseta drug na drugega.

Ampak vse se da rešiti in popraviti, če je volja.

to potem ni partner, ampak gospodar.

Meni osebno ni normalno da takšnega človeka izbereš za partnerja oz. sploh imenuješ partner. Si kdaj pomislila da bi si strokovno pomoč našla? Ker da prostovoljno postaneš kanta za smeti in živiš s človekom ki te ne prenese….mislim imaš resne probleme bi jaz rekla. Zakaj se tako sovražiš?

SE strinjam. Ampak, da pride do žaljivih izbruhov, ko oseba usta odpre, je čas za razhod in celitev, rešitev težav. Saj sem pa v bistvu vprašala, kaj jo drži v nekem kvazi ‘dobrem’.

Jaz vse njegove težave poslušam, mu stojim ob strani, on pa ob mojih stiskah začne besno kričati name. Ena izmed stisk, ko sem imela enega izmed staršev v bolnici na smrtni postelji, pa sem ga prosila, če me pelje  sto km na drug konec slo, pa je začel kričati name in me zmerjati, da sem mogla bežati po celi hiši, in se tresla od strahu. In vedno je tako, to niso majhne brezvezne težave oz. stiske.

Kot so te že vprašali – ZAKAJ si sploh še z njim?

Ponavljam vprašanje….zakaj se tako sovražiš?

A lahko odgovoriš na vprašanje, ki smo ti ga zastavili? Zakaj ne odideš od tega človeka? Kaj čakaš?