Ali je partner lastnina?
Lastnina si tolk, kolikor si (partnerju) sam/a dovoliš, ne pa, kolk si te drugi “lastnini”.
Vsakokrat ko stopiš v nek odnos, se odpoveš določenemu delu svobode. Kolikšen je ta del svobode, pa je seveda odvisno od številnih dejavnikov – nenazadnje od samih vpletenih, njihovih (čustvenih) potreb, vrednot, prepričanj in predstav o tem, kaj takšen odnos zajema.
Večkrat je negativna konotacija besede lastnina povezana z našo socialistično izkušnjo. Še pri dvoletnem otroku, ki ima “mojo igračo”, vidiš, da gre za nek naraven koncept.
Oseba pa seveda ne more biti lastnina, saj ne živimo v sužnjelastništvu.
V dobrem in uravnoteženem odnosu ne gre za to, da bi bil partner neka lastnina (in da bi mu drug partner dovoljeval ali ga omejeval), ampak da oba partnerja – ker jima odnos veliko pomeni – dosežeta neko strinjanje, kaj je za njiju sprejemljivo obnašanje in kaj ni, in se potem vsak od njiju “samoomeji”. meje “zaprtosti” in “odprtosti” odnosa so seveda različne, od para do para. Pomembno pa je samo to, da oba te meje živita in sprejemata kot udobno oblačilo. Če je nekomu oblačilo pretesno, ga ponavadi prej ali slej natrga – ker osnov v štartu ni bil uravnotežen.
Sebe premalo cenijo in so zato nenehno v strahu, da jih bo partner
zamenjal za boljši model. :)[/quote]
Ali pa živijo v zmotnem prepričanju, da je to normalno.[/quote]
To itak, da verjamejo v svoj prav in imajo svoje takšne in drugačne razloge s katerimi opravičujejo ljubosumnost. In ti razlogi so tako močni, da jih resnica in dejstva sploh ne zanimajo.
Zaradi nezaupanja, potem partnerja “prisilijo”, da se začne odtujevati in bežati iz odnosa. Ljubosumneži pa tako le dobijo še en dokaz, da so imeli prav in tako še bolj verjamejo v svoj prav iz katerega več ne najdejo izhoda.
Ali pa živijo v zmotnem prepričanju, da je to normalno.[/quote]
To itak, da verjamejo v svoj prav in imajo svoje takšne in drugačne razloge s katerimi opravičujejo ljubosumnost. In ti razlogi so tako močni, da jih resnica in dejstva sploh ne zanimajo.
Zaradi nezaupanja, potem partnerja “prisilijo”, da se začne odtujevati in bežati iz odnosa. Ljubosumneži pa tako le dobijo še en dokaz, da so imeli prav in tako še bolj verjamejo v svoj prav iz katerega več ne najdejo izhoda.[/quote]
Točno. Ne bi mogla povedati lepše.
Vsakokrat, ko vstopaš z nekom v odnos se ne odpoveduješ svobodi ampak menjaš način življenja in če ti je to pretežko…. potem lahko to razumeš kot “odpovedovanje svobodi” kar pa po moje ni smisel partnerstva.
Kakšna socialistična izkušnja neki? O_o
Pri dvoletnem otroku gre za to da se otrok pri tej starosti srečuje/sooča s tem, da ni in ne more bit vedno in povsod center dogajanja, da se ne more zgolj njemu vedno podrejat cel svet, da se mora naučit kontrolirat svoje občutke, če želi nekoč bivat v družbi, ne pa da se mali sooča s socialistično izkušnjo.
Res pa je, da premnogi starši zaradi lastne čustvene neuravnovešenosti, puščajo otroke v njihovi otroški miselnosti, da so center dogajanja na tem svetu, tako dolgo, da se jih potem ne da več prevzgojit oz. se potem v življenju sami soočajo s tem problemom in mnogi (pre)drago plačajo zapoznelo vzgojo.
To gre po principu, da se mlado drevo lahko uvija, staro rado poči.
Dober in uravnotežen odnos lahko imajo samo ljudje, ki so prerasli infantilno miselnost.
Partner seveda ni lastnina. Je pa dejstvo da smo ljudje zelo pazljivi in sovražimo občutek ko nas ima nekdo za norca. Precej neljubosumnih moških težijo samo zato da pokažejo, da jim ni vseeno. Ampak dejstvo je da v zvezi pač moraš imeti nek občutek za partnerja. In če imaš občutek potem nimaš problemov z zaupanjem ali nezaupanjem. MOja žena je velikokrat rekla ne, ker je začutila da že dolgo nisva imela stikov in da bi bilo bolje če se posveti meni. POdobno sem storil jaz.
Seveda je lastnina. Veš kakšen davek plačujemo na to?
Ne smemo seksati z drugim moškim, ne smemo športati z drugim moškim, ne smemo imeti moških prijateljev …
Grozno je, ti povem.:))[/quote]
Pa še nič davčnih olajšav ni! :))[/quote]
Kako da ne? Seveda ga lahko daš med olajšavo.
Takoj ko lastnina postane “nepremičnina” na kavču pred TV, ga daš med “vzdrževane člane”. :))
Forum je zaprt za komentiranje.