ABRAHAM
Naprimer, da greste na rojstni dan (Abrahama) koliko daste za darilo , ali je to odvisno koliko vas gre od hiše ? V moževi družini je 6 otrok vsi so poročeni, nekateri so že imeli Abrahama nekateri še ne . Pri njih imajo navado , da se da denar in to za vse povabljene enako ne glede, če je v službi ali v osnovni šoli. Naprimer pri nama je v službi samo mož in imava 3 otroke , ki še hodijo v šolo in zdaj so se zmenili ,da se da na vsakega 40 e to se pravi da morava midva dat 200 e . Isto na člana dajo tudi v družini od njegovega brata, ki ima že oba otroka v službi. Meni se to enostavno ne zdi prav in najraje sploh nebi hodila na njihova slavja .
Meni se zdi to huda št. Pri nas je v navadi za rojstni dan 20 eur, za 40 let 50 eur za 50 let 100 eur. Potem pa pridejo še strici in tete zlata poroka 80 eur za okrogli roj. dan pa 50 eur. Vseeno koliko iz družine je povabljenih. Samski dajo pol, študentje tudi pol ne glede na to če je v paru. Otroci nič. Če ima kdo moralno zavezo da je dal premalo lahko dodatno še kaj kupi.
Pri nas načeloma ne dajemo skupnih daril in za nikogar ne zbiramo denarja. Tudi če je šlo kdaj za kaj večjega, sta darilo kupili npr. dve družini skupaj, ne pa celo sorodstvo. Meni je vseeno, kaj drugi rečejo in mislijo, kakšne navade imajo. Mi delamo tako, kot se nam zdi prav. Če komu to ne ustreza, nas ni treba vabit. Finančno pa pri nas nikomur nič ne manjka, da bi morali zato zbirati denar. Upam, da tako tudi ostane.
200 EUR za eno samo darilo za družino z 1 zaposlnimi in tremi šoloobveznimi otroki je absolutno preveč. Vnaprej povej, da ne zmorete dati toliko deanrja in da lahko prispevaš kaj svojega časa ali kaj spečeš, skuhaš ali kaj drugega glede organizacije narediš.
Smisel darila je , da pride iz srca in ne da daš preko svojih zmožnosti.
V naši žlahti ne kalkuliramo in ne kompliciramo okoli daril. Če se gre na kak rojstni dan, kupiš darilo sam, če nimaš kake ideje, vprašaš recimo brata ali sestro (ne nujno oba) in z njim kupiš skupaj darilo, neodvisno od tega, kaj in za koliko denarja bo kupil darilo kdo tretji. Sploh ne razumem, kako lahko takole kalkulirate, kot da gre za nek biznis ne pa za rojstni dan bližnje osebe?
Ko sem sama praznovala 50-letnico (ne prenesem besede Abraham…), sem dobila darila od vrednosti enih 20 evrov (cca, recimo, ne vem) do nakita za 500 evrov (to vem, ker smo kasneje menjali). Vseh sem bila vesela, saj najbrž je vsak dal darilo po svojih zmožnostih.
Ma ti si pa res dobra. Prišlo bi vas 5 in dali bi 50€, ker samo mož dela. Ja super ne, sej otroc bodo verjetno tud kaj jedli in pili al ne bojo nič. Kako eni ozko razmišljate.
Ta ki bo organiziral praznovanje je verjetno tud poračunal, da pride na enega minimalno 25€ – če boste v gostilni, pa sedaj preračunaj koliko ga boš stala – 5 članov. Trije šoloobvezni otroci verjetno pojejo tudi vsaj polovičko, kar se pa navadno pri takih praznovanjih ne računa.
Najbolj mi grejo na živce ljudje, ki pridejo, požrejo za 100€, ker se nekaj ven mečejo, potem pa težijo če je treba dat za darilo 100€. Imam eno tako v žlahti, fino, najbolje bi jedla, za 35€ na meni, pa štirje so v družini, če ji pa rečeš, da za darilo zbiramo po 60€ je pa ogenj v strehi.
No še ena vrsta kalkulacije. Še nikoli, ampak res nikoli v življenju nisem nikogar nikamor povabila zato, da mi bo on povrnil strošek z darilom oziroma ba bi imela še celo profit od tega. Povabim, ke mi je do druženja z ljudmi – pa najsi bo to povabilo prijateljice na kavo ali na klepet ob prigrizku ali pa bližnje sorodnike in prijatelje na rojstni dan. In seveda niti pod razno ne gledam ljudem v krožnike, kaj in za koliko denarja je kdo pojedel ali popil…
Če jaz vabim, je na moj račun! Lahko vsi pridejo praznih rok. Če sem povabljena, prinesem nekaj iz vljudnosti, vsekakor pa mi ni treba bankrotirati zato. Tudi jaz čedalje manj hodim na te fešte, ravno zaradi tega preračunavanja.
Pa kakšna je zdaj to moda, da ti zapovedujejo vse, kaj boš oblekel, ali lahko pripelješ otroke sabo ali ne, koliko boš dal …ma ne da se mi več.
Če jaz vabim, je na moj račun! Lahko vsi pridejo praznih rok. Če sem povabljena, prinesem nekaj iz vljudnosti, vsekakor pa mi ni treba bankrotirati zato. Tudi jaz čedalje manj hodim na te fešte, ravno zaradi tega preračunavanja.
Pa kakšna je zdaj to moda, da ti zapovedujejo vse, kaj boš oblekel, ali lahko pripelješ otroke sabo ali ne, koliko boš dal …ma ne da se mi več.[/quote]
Tole preračunavanje tudi meni ne sede. Se rajši fešte ne udeležim kot da preračunavajo kilometre in sladolede. Lahko, samo brez mene.
Ko je bil moj abraham, sem si želela ob sebi ljudi, ki jih imam rada in so del mojega življenja. Niti enkrat v pripravah nisem kalkulirala s tem, da bom dobila darilo. Kosilo in prigrizek, ki je sledil je bil za ljudi, ki mi nekaj pomenijo. Vesela sem bila, da so se vabilu odzvali in prišli, da smo skupaj nekaj zapeli in zaplesali. Druženje je bilo nepozabno. Darila – so odšla v pozabo,kakršnakoli so že bila. Pa ne da jih ne cenim.
Noben ne more nikomur diktirati višino darila v denarju. Če se imate radi, pojdite na abrahama s kakšnim izvirnim darilom (album mojega življenja s slikami je neprecenljiv) in dobro voljo. Denar ni merilo.
Forum je zaprt za komentiranje.