A ljubite koga na skrivaj?
in zakaj jo ima ob sebi – tega bi se moral sramovati – ker laže dvema tudi tej, ki jo ima ob sebi in ji krati možnost,da bi bila z nekom, ki jo bo imel iskreno rad.
tako zlagano življenje mi gre na Q.
če nekoga, ki ga imaš ob sebi, ne ljubiš več, je pošteno edino,da mu pustiš prosto pot,da najde nekoga, ki si ga zasluži, ki bo iskreno ga imel rad, ne pa da ti hliniš neko ljubezen, hkrati pa še sanjaš o drugemu. Tak je največji egoist, ki s tem uničuje več življenj – ne samo svojega.
[/quote]
Tak, ki eni sladko govoriči o neki ljubezni, hkrati pa se ne bi ločil od žene, nima rad nobene. To je vsa iskrenost.
Nima rad nobene, prav nobene niti malo, ima rad zgolj sam sebe.
Ko imaš nekoga iskreno rad, ga ne izpustiš
Če ima nekdo ženo iskreno rad ji ne laže in ne hlini neke ljubezni in družinske sreče in večne veze, ki je noče prekiniti, ker v tem ni niti najmanjše iskrenosti. Je delanje norca iz žene.
Zato tak, ki se hvalisa z iskreno ljubeznijo do ene, zraven pa ima še neko ženo, tak je največji luzer in najbolj neiskren.
Dejstvo je – ko imaš nekoga iskreno rad, vse narediš,da si z njim, je iskrenost popolna in zaupanje in spoštovanje. Pika.
Ejga takega, ki ima ženo ob sebi in je nikakor ne misli pustiti, bog ne daj še kaj lažno o tem obljublja, joj ne no, to so največji hudiči od ljudi, niso vredni l od ljubezni. Znak za alarm in čimprej stran. Škoda vsake minute z njim zabijati, kaj šele dneva. Pomahaš v slovo in si srečen,da ga ima ona druga, ker to so najbolj nizkotna bitja.
Globoko v srcu jo menda še vedno ljubim, a grem dalje. Še vedno skoraj dnevno pomislim nanjo (občasno jo sanjam, kar običajno nobene druge ne, a zadnje čase dosti redkeje), pa se sprašujem, kako ji gre v življenju in ali tudi ona kdaj pomisli name (v resnici je name verjetno že zdavnaj pozabila).
V nekem smislu se mi je zdela “popolna” ali “prava”, čeprav sva si bila v marsičem različna, na prvem mestu v ne-veroizpovedi in letih. Preprosto všeč mi je bila in me kemično-električno-magnetično privlačila bolj kot katerakoli dotlej ali potem.
Tudi midva nisva bila kakorkoli intimna.
Glede na to, da je moj poskus zbližanja (sicer nekako vljudno) zavrnila in kmalu zatem odšla iz mojega življenja, ne morem reči, da je ljubezen bila obojestranska, čeprav se mi je zdelo, da je sprva kazala neke znake “interesa”. Kaj je resnica in kaj so bili njeni resnični razlogi, pogledi, občutki in razmišljanja, nikoli nisem zmogel izvedeti, saj je bila najina verbalna komunikacija na nek način omejena, delno tudi zaradi te moje “naelektrenosti”. Potencialnih njenih razlogov za zavrnitev bi lahko naštel 100 in sem zato lahko le sklepal, da je bilo krivih nekaj teh. Nekaj časa sem se počutil zelo manjvrednega, a sem tudi to prerastel.
Kakorkoli že, upam, da so ji moji nasveti kako pripomogli v življenju. Nažalost je to, da je ona prišla v moje življenje v tistem težavnem obdobju meni prineslo samo še večje sranje in bi jo po svoje lahko sovražil za to, pa je nikoli nisem, ljubil sem jo vseeno in nič manj. Najbrž se temu reče duhovna lekcija iz brezpogojne ljubezni.
Mah q*rc pa takšna ljubezen… še vedno iščem “pravo”, karkoli že to pomeni.
[/quote]
Mi je zelo poznana zgodba, le da sem jaz tista, ki jo “sanjaš”.
In ne, nisem te pozabila, vsak dan pomislim nate in se sprašujem kaj pa če….ampak sedaj je prepozno za vse.
Kot da gledam film Najini mostovi.
Tudi vsakič, ko slišim dve pesmi, ki me spominjata nate, me stisne pri srcu. Verjetno ne veš kateri imam v mislih, pomembno je, da vem jaz.
In srečno tudi tebi v življenju.
Koliko si pa ti stara?
Meni se je nekaj podobnega dogajalo konec osnovne šole, mislim, da sem do srednje že počasi zaključila s sanjarjenjem pri belem dnevu.
Se pa še zdaj kdaj nasmejim svoji takratni naivnosti.
Pa malo v tolažbo: mi ni nič žal, da nisem s takratno simpatijo – bi bila res huda “kazen” za nedolžno sanjarjenje.
Mi je zelo poznana zgodba, le da sem jaz tista, ki jo “sanjaš”.
In ne, nisem te pozabila, vsak dan pomislim nate in se sprašujem kaj pa če….ampak sedaj je prepozno za vse.
Kot da gledam film Najini mostovi.
Tudi vsakič, ko slišim dve pesmi, ki me spominjata nate, me stisne pri srcu. Verjetno ne veš kateri imam v mislih, pomembno je, da vem jaz.
In srečno tudi tebi v življenju.
[/quote]
Tole si me zdaj prav nasmejala s temle trolanjem. 🙂
V kolikor pa misliš resno, pa mi prosim nekako dokaži, da sva to res “midva”, lahko recimo svoje ime, ali pač nekaj, za kar bom zagotovo vedel, da si to ti – recimo, katero od mojih specifičnih vprašanj tebi oz. o čemer sva kdaj spregovorila. 😉
Jaz sem že večkrat v življenju mislila, da sem zaljubljena. Pred enim letom sem se po skoraj desetletju zakona ločila in pred nekaj meseci spoznala svojo sorodno dušo. Kaj takega ne bi verjela, če ne bi doživela. Je poročen, zato se držim stran, vem pa, da se tudi njemu nekaj dogaja. Meša se mi od želje, da bi nekaj naredila v tej smeri. Ampak ne bom in vem da tudi on ne bo. Ampak od kar ga poznam mi ni noben drug moški zanimiv.
Tole si me zdaj prav nasmejala s temle trolanjem. 🙂
V kolikor pa misliš resno, pa mi prosim nekako dokaži, da sva to res “midva”, lahko recimo svoje ime, ali pač nekaj, za kar bom zagotovo vedel, da si to ti – recimo, katero od mojih specifičnih vprašanj tebi oz. o čemer sva kdaj spregovorila. 😉
[/quote]
Je tvoja “popolna” mlajša, starejša ali isto stara kot ti?
Ni point v tem,da se kriviš do konca življenja, point je da se kaj naučiš – to je da narediš stvari takrat ko je treba brez tuhtanja in odlašanja, čakanja, ker življenje teče in je en rek priložnost zamujena ne vrne se nobena – zato jo moraš pač zgrabit takrat ko je. Ni ti treba nič razkrivati,nauči se ziveti življenje z odgovornostjo in pogumom in da če veš,da si nekaj želiš, potem to tudi narediš, brez kalkuliranja in strahu. Potem živiš sam do sebe s čisto vestjo in veš da si poskusil. če nikoli ne poskusiš – nikoli ne veš in si lahko sam sebi očitaš zamujene priložnosti in zamujeno življenje.
In če zamudiš, ti nobeno samoobtoževanje vsaki dan ne bo pomagalo nič rešiti, kvečjemu ti uniči zdravje. Oceniš situacijo kaj se da popraviti, oz. kaj narediti,da se spraviš k uresničitvi svojih želja nazaj. Ker življenje ti ostaja za živeti, če ga do konca življenja živiž z obtoževanjem in krivdo da si nekaj izpustil, se potem vsak novi dan in na smrtni postelji spet lahko obtožuješ z novo krivdo – zakaj si vsak novi dan izpustil,da nisi nič popravil, naredil,da bi spet začel živeti. In na smrtni postelji je potem prepozno.
[/quote]
Kar se “zemeljskega” pogleda tiče, je bila to zelo poučna in mučna lekcija, iz katere sem se učil dlje časa (mogoče se še vedno). Ni bila lahka sploh, saj je bila celotna situacija zame precej komplicirana z več vidikov, pa drugače niti vezan nisem bil (vsaj to).
Poskusil sem res, le tajming definitivno ni bil pravi – ali bi moral prej, ali kaj pozneje.
Glede krivde – tudi to je lekcija iz brezpogojne ljubezni, v tem primeru do sebe.
Mene ta ljubezen ne onesrečuje, ampak mi daje moč. Nisem obsedena z njim in ne mislim nenehno nanj. Ko se spomnim nanj, mi je toplo pri srcu, na obrazu mi zasije nasmeh in ne trpim zaradi njega. Ko me v življenju kaj podre, ga v mislih objamem in pri njem najdem tolažbo. Ne hrepenim po tem, da bi bila skupaj, ampak jemljem kar mi življenje ponuja. Priznam, da ga včasih pogrešam.Predvsem takrat, ko ne najdem odgovora na kakšno življenjsko vprašanje, ampak se potem pač sama potrudim, da pridem do rešitve.
Verjetno bo ljubezen do njega enkrat ugasnila in bo ostala samo še hvaležnost. Sem bila v dolgi zvezi. Že nekaj časa sem samska in prav nič mi ne manjka. Po naravi sem vesela in se rada družim.V svoji koži se prav dobro počutim in že nekaj časa ne hrepenim po moškem dotiku ali objemu. Imam prijatelje/ce, ki me objemajo in mi to zaenkrat zadostuje. Ko se bo pa nekdo našel ob pravem času na pravem mestu, pa vem, da bom ga pripravljena sprejeti v svoje življenje.
[/quote]
Neizživeta ljubezen in večno hrepenenje, kako bi če bi….
Če bi se zadeve drugače obrnile in bi lahko živela z njim bi se sanjarjenje končalo, ker bi ga spoznala in tvoja domišljija ne bi več živela zanj.
Življenje je kot vožnja z avtobusom, ljudje vstopajo in izstopajo na različnih postajah, nekateri so z nami dalj časa, drugi zgolj kako postajo.
Naj te potolažim, da nisi edini s takšno zgodbo, tudi besede uporabljaš popolnoma enake kot ta, ki ga imam v mislih, vendar nisi prava oseba. Tale je bil mlajši, jaz par let starejša.
Ampak vseeno ti želim srečno v življenju.
[/quote]
No saj. Zavedam se, da se takšne podobnosti dogajajo, zato sem te tudi prosil za dokaz.
Srečno ti želim tudi jaz tebi. 🙂
Najhuje je, ko je ta oseba poročena sodelavka, ki se pa na koncu ven vleče, a o tem, da je čutila nekaj več do mene, mi je celo pisala, potem pa vse zanikala.
Nauk njene izpovedi: če si poročen, vsaj simpatiji ne piši, da nekaj čutiš do nje. Je treba pa vendarle biti bolj zrel in previden.
Neverjetne so nekatere ženske. Imele bi družino, na zunaj igrale one big happy family, po drugi strani pa štrene mešale samskim sodelavcem. Iskanje potrditev v letih blizu 40 je res nezrelo in kar kliče po težavah. Potem pa jokajo, ko jih možje pogruntajo in zahtevajo ločitev.
Sej to je lepo, ko se človeku dogaja tako kot avtorici, tak človek ima dušo, sm jebi ga, ko mu cajt teče v tem hrepenjenju, ko to traja leta in leta… in s tem izgubi tist filing za dobro konkretno kresanje z morebitnim drugim kandidatom…., življenje je prekratko, da živiš v nerealnem hrepenjenju, tako, da se hočeš nočeš moraš enkrat odklopit, če vidiš, da nima smisla, to pa ne pomeni, da od takrat pa moraš kao sovražit tega človeka, ti je pa lepo, ko ga vidiš in v tistem trenutku doživiš nirvano, te maloprijetno strese in greš …dalje…..
Jaz sem skrivaj zaljubljena v nekoga. In pri tem bo ostalo. Skrivam čustva in samo uživam v trenutkih, ko sem z njim, pa nikoli sama. To ni ljubezen, to je zgolj privlačnost. upam, da se ne vidi. Sem v razmerju, trenutno bolj slabem, ker me partner očitno premalo privlači v spolnem smislu. Se KS je dober, samo prepustiti se mu ne znam. To bom poskušala popraviti. Ta drug moški pa me privlači samo v spolnem smislu. Imam tudi 2 otroka. Zato bom na tega moškega poskušala pozabiti. To jemljem samo kot nek fleš in to je vse. Ne bi prevarala, nikoli nisem, nikoli ne bom. To je vse. Evo iskren zapis. Pa me lincajte.
Hvala za iskrenost. Res je, da je vsaka ženska skrita orgazmična bomba, ki z lahkoto eksplodira v orgazmih, samo v objemu pravega moškega, ki jo res privlači mora biti. Za moškega je pa tudi velika nagrada, da ženska z njim doživlja divje orgazme. Očitno se mora med vama z možem nekaj še urediti da se bo kvaliteta vajinega življenja na tem področju močno izboljšala. Nihče vas ne bo linčal za te besede, ki ste jih napisali. Marsikakšna ženska se sooča s podobnimi problemi.
Forum je zaprt za komentiranje.