“a je to normalno”
Ok, sprejemam to, da je tvoja mama na momente hud bolnik. Ampak to ne sme biti tvoje breme in ne moreš do konca njenega lajfa igrati žrtev, ovčico, ki bo takoj skočila. Tudi ne vem, čemu vsakodnevno telefoniranje, večkratno obiskovanje itd. Saj nisi njen partner ali pač? Prekini bolni odnos, sicer bo še naprej trpel tvoj partnerski odnos in morda pride celo do razdora. Si želiš tega?
Če izhajam iz sebe…nikoli si ne želim biti breme svojim otrokom. Kaj šele, da se bodo odpovedali svojemu lajfu in da bodo na stara leta non stop skrbeli zame kot za majhno dete.
Seveda pričakuješ preveč od partnerja. Prav tako pa od sebe. Saj takšen odnos, kot bi ga ti želela, ni možen, zato je tudi razhod najboljša izbira.
Zgodilo se je le tisto, kar se je moralo.[/quote]
Prevec? Cudna logika-egoisticna logika. Ko je super uzivajmo zivljenje. Ko moramo kaj narediti premakniti svojo rit pa … Se dobro da sem samski.
Avtorica sama ni kos sami situaciji in je psihično preobremenjena. Zato obstaja možnost, da bo tudi sama zbolela, če se ne bo znebila tega občutka dolžnosti, da skrbi za svojo mamo, pa čeprav ne rabi toliko pomoči, ampak deluje kot psihični vampir.
Vsakodnevno klicanje in podobne zadeve so pretiravanje in ne sodijo med zdravo skrb za starša.
Isti je tisti primer, ko mama naprej sebi da na usta masko, da lahko diha in šele potem otroku. Če ne bo poskrbela zase, tudi za otroka ne bo mogla.
Zato se avtorica mora odločiti med sabo in svojim življenjem in svojo mamo.
Kakorkoli mislim, da tvoja mama malo “glumi” oz. je toliko psihično nestabilna, da jo dejstvo, da tebe ne bo k njej, ker pač greš na dopust, toliko dotolče, da naredi sceno. Sedaj ali je to hote ali nehote je drugo vprašanje.
Tvoja mama je čustveno navezana nate, ti si njen cel svet, ne zna/zmore živet brez tebe. Redno te kliče, da ohranja stik s tabo, ker od tega stika s tabo, živi.
Ti se čutiš dolžna skrbet zanjo, ker je lepo in prav, vendar bi bilo za razmislit, da bi si kako drugače organizirala vse skupaj. Za čas, ko te ne bo k mami bi ji našla varstvo oz jo odpeljala v dom, mogoče obstaja kaka varianta, da jo pazijo tistih nekaj dni.
Dvomim, da ti bo po tolikih letih uspelo mamo postavit na distanco, ki bi bila zdrava za vse, še sploh sedaj, ko je zbolela in se ji bo psihično stanje verjetno s časom še poslabšalo.
Bi se bilo za vprašat zakaj si si izbrala ravno takega partnerja, ki mora bit “priklopljen” nate, če ne je že konec sveta?…
Pa še enkrat naj kdo reče, da smo moški mamini sinčki, poglej mamino hčerkico, raje mama kot partner….
Smešno!
Mene zanima kako naj partner ”vedno” potrpi zato ker sredi že tako redkih oddihov, laufa drug do svojih staršev…… v jeben dom se naj da starše pa je mir, pa naj skrbijo za njih, če sami ne morejo poskrbet za sebe.
Pa še enkrat naj kdo reče, da smo moški mamini sinčki, poglej mamino hčerkico, raje mama kot partner….
Smešno!
Mene zanima kako naj partner ”vedno” potrpi zato ker sredi že tako redkih oddihov, laufa drug do svojih staršev…… v jeben dom se naj da starše pa je mir, pa naj skrbijo za njih, če sami ne morejo poskrbet za sebe.[/quote]
Možu naj pove, da bo prodala stanovanje, ki jima ga je kupila njena mama, da bo imela denar za oskrbo. Mož pa naj nabavi svoje stanovanje pa bo mir.
Forum je zaprt za komentiranje.