A je res…

sebično če nočeš met otrok? S tem, da si še vedno mnenja, da če se pa ponesreči, bi ga pa obdržal…

Ne vem, zakaj bi bilo sebično. Meni se zdi pošteno.

Boljše, da dobro razmisliš o sebi, pa se pošteno odločiš, kot pa da imaš otroke zato, “ker jih je treba imet”, pa so potem otroci nesrečni, pa ti zagrenjena itd. Saj, če nisi materinski tip (in le zakaj bi bila vsaka ženska materinski tip), lahko svoj delež k boljšemu življenju doprineseš tudi kako drugače, kot pa s tem, da spraviš otroka na svet.

Enako mnenje imam o svetem zakonu in partnerstvu nasploh. Nekateri ljudje boljše funkcionirajo v dvoje, drugi pa samostojno, to je vsa umetnost.

Je pa nekaj drugega. Če res veš, da si ne želiš otrok, potem nikar ne čakaj, da “se ponesreči”, ampak raje dobro poskrbi, da se ne bo. Če bi se ti kasneje pa vseeno pojavila želja po otroku, takrat boš pa seveda delala na tem, da bi ga imela, in spet ne boš čakala, da “se ponesreči”.

Sej ne, da nebi bila materinski tip ali da nebi imela rada otrok. Ful jih imam. Vem, da če bi se zgodilo to bi bili itak središče vesolja. Sam se mi zdi pa kruto… ker je danes kar težko nekak brez problemov vozit skoz življenje, da bi mogoče mogel to en doživljat. Usode nekomu pa ne morem načrtovat 🙂

meni se zdi sebično, ko imajo otroke tisti ljudje, ki jih ne bi smeli imeti
ko jih imajo samo zaradi družbenih norm, ker se pač spodobi
ali ko so totalno nezreli in ne znajo niti zase dobro poskrbet (ne samo materialno)
ali ko ženska zanalašč zanosi, da bo obdržala tipa- to se mi zdi nagnusno
ali ko je ženska okužena s hiv-om ali ima kako drugo bolezen, ki se lahko prenese na otroka- to se mi zdi res sebično

Zanimivo, meni osebno se zdi skrajno sebična odločitev za otroka/e. človek se v končni fazi odloči za potomce z namenom nadaljevanja roda, da jim ne bi bilo dolgčas, da bi imeli koga, da skrbi za njih v bolezni in starosti, da nekdo prispeva v državno blagajno za njihove pokojnine, da narod ne bi izumrl in še bi lahko naštevali razloge s katerimi vse ljudje ne opravičujejo razlogov za razplod.

Sama ne nameravam imeti otrok, in verjamem, da je to zelo nesebično od mene.
Le kdo pri zdravi pameti in polni zavesti bi hotel bitje, ki ga ima najraje, da biva na tem svetu? V tem leglu nepravičnosti, krvi, zločinov, nasilja, hudobije, izprijenosti, sovraštva itd, itd. Priznam, ima ta svet tudi svoje svetle trenutke, ampak so na žalost vse redkejši, vsak, ki je 25 minut v zadnjem času gledal kaka poročila se verjetno strinja.

Kaj če bi tako mislili moji starši bo verjetno kdo pripomnil…no, mi vsaj umreti ne bi bilo treba, pa tudi dosti drugih težav bi mi bilo prihranjenih, in ne, nimam težav v družini nasprotno, raje kot so me imeli (in me še imajo) moji starši bi me imeli težko, resnično, ampak že gledati kakšni so eni (ali večina?) ljudje, kakšne krivice, tragedije, grozote mora prenašati večina prebivalstva na planetu, isto velja za živali, naravo…po pravici rečeno, raje bi imela, da mi ne bi bilo biti priča temu. Nismo vsi egocentrični, neobčutljivi posamezniki, da bi si lahko privoščili brezvestno širjenje genetskega materiala. Seveda ničesar ne izključujem, ampak..

Poudarjam, to je samo moje mnenje, katerega nikomur NE vsiljujem, nikogar ne obsojam za kakorkoli, vsak pač razmišlja in živi kakor misli, da je prav.

se čist strinjam s tabo, da eno bitjece zavestno potisneš v vse te grozote
sam jaz sem še vedno optimistka

Dokler si otroka ne želiš,ne ga imet.Sebično bi bilo ga obdržat, zato ker je slučajno ratal.

Se strinjam otroka je potrebno imeti takrat, ko si to zares zaželiš in se ti zdijo vsa potrebna odrekanja zanemarljiva. Tudi jaz pred leti nisem bila navdušena nad idejo o materinstvu potem pa sem prišla do spoznanja, da je prišel čas tudi za to. Če bi me kdo vprašal česa v naslednjem življenju ne bi izpustila za nobeno ceno bi bilo to gotovo materinstvo.

bejbe, kolk ste stare ?? me resno zanima, hvala za odg. in lep dan

Sam ej spet razlika, NOČEŠ ker NE ŽELIŠ, ali NOČEŠ iz drugih razlogov…. Pri men je drugo.

Mani se prav nič ne zdi sebično. Jaz sem se tud dolgo časa spraševala zakaj otročka spraviti na ta svet. Ne moreš ga 100% zaščitit. Ampak zdaj, ko me je prijelo, bova kar poskusila. Mislim, ko je želja dovolj močna, se tudi pomisleki zmanjšajo.

sem se odločla, da danes ne odgovarjam na vprašanja o letih…ker me je to danes en otrok že vprašal…najbrž se je otroku zdela številka blazno visoka…ker je strokovno ugotovil, da nakladam, in da sem mu najverjetneje povedala neko ceno…recimo za liziko…

Zanimiva tema! Pravzaprav imate vse prav. Vsak človek ima pravico razmišljati po svoje.
Zase lahko rečem, da sploh še nisem prišla do tiste neustavljive želje po otroku. Pa sem že proti 30. Včasih se počutim prav čudno, krivo, da tega nekako ne občutim. Pa gledam in poslušam srečne mamice in nosečnice, kako debatirajo o materinstvu in……jim zavidam. Pa skušam poiskat razlog temu mojemu (ne)občutenju. Dejstvo, mimo katerega ne moreš danes, je seveda denar in služba. Kako naj si rečem, ah bo že, če se zavedam, da da lahko vsak čas izgubim službo. Iz meseca v mesec komaj shajaš, pa si rečes, eh za en krožnik se vedno najde. Ja, res je, ampak treba je kupi otroku voziček, plačat vrtec, pa potem knjige,…Mogoče je res, da se na koncu “nekako že izide”. Ampak jaz sem človek, ki ne funkcionira po principu, dejmo, ker se nekaj pričakuje od mene, ker je to kao normalno.
Skratka, zelo sem vesela, da obstajajo še moje somišljenice!

Jaz tudi nočem otrok. Pa me tudi ne zanima kolk se to zdi nekomu sebično. Imam rada svoj mir, red, svobodo, prosti čas.. In enostavno nimam nobene želje, da bi mi kdo cele dneve kri pil.

Jaz si želim imeti otroke. Zelo. In z možem delava na tem.
Nimam pa nič proti tistim, ki si otrok ne želijo, čeprav si sama res težko predstavljam življenje brez otrok. Poleg tega sem nekoč prebrala neko misel, ki pravi takole: Otroci so edino, kar pustimo za seboj.

Tsito, da so danes taki časi, da se otroka ne da zaščititi inp. saj so bili vedno taki časi, mar ne? Moji starši so se rodili v petdesetih letih v delavskih družinah. Ni bilo ne denarja za hrano, kaj šele za obleke … Živeli so v socializmu in imeli otroke … Po moje ni nikoli drugače. Enkrat so vojne, drugič režim, tretjič pomanjkanje osnovnih sredstev …

LP

vidiš, jaz pa ne razumem, da nekdo noče imeti otrok. No, razumem, če je to “ne sedaj”, ne pa “nikoli”.
Sicer je pa bolje brez, kot pa nezaželjene otroke imeti.

Če pa se premisliš, pa vedi, da ti pijejo kri. A le en njihov nasmešek na dan in pozabiš vse probleme tistega dne.