A bi to sploh še šlo
Lahko si na istem, lahko si na slabšem, lahko si na boljšem. Odvisno je od para oziroma posameznika in ne od tega ali je par poročen.
V kakšnem verovanju misliš, v kaj bi moral verjeti?[/quote]
Ja, v poročne obljube.
Saj človek drugega nima, kot da veruje v ritual in poroko in s tem vse, kar si dva zaobljubita.
Ne more vedeti kaj ga čaka v prihodnosti. To je logično.[/quote]
Kako da ne, če se zaobljubita ljubezni. Lahko je samo vse najlepše. :))
V vsakem primeru porabiš več denarja kot če je ni 🙂 Ajde, je pa res, da je veliko relativen pojem. Je pa definitivno VEČ, ker je več kot 0.[/quote]
Če imaš bogate priče, ki častijo vso ceremonijo in bogato žlahto, potem si v plusu. :)[/quote]
A tu je haklc!…. :))
Ja kdo ti je pa kriv, če si nisi našel ženske iz bogate družine….. 😀
Ja, to že. Predvsem tistim. 🙂
Pa tudi drugim, če ne, potem se poročeni ne bi ločevali in varali….
Lahko je nekaj obljubiti, celo življenje pa izpolnjevati obljubo in biti zvest, ter imeti rad partnerja do konca življenja, pa je tista realnost, s katero se mora vsak soočiti, pa če je obljubil kaj ali pa ne.
Če mi žena obljubi večno zvestobo, še ni zaradi tega nič bolj zvesta, kot tista, ki mi tega ne obljubi.
[/quote]
Kdo tu piše o zvestobi/garanciji?
Sploh pa, če ti nekdo nekaj obljubi z vso resnostjo potem upravičeno pričakuješ, da se bo te obljube držal.
Če pa nihče nikomur nič ne obljubi….. ja pol pa bogpomagaj…
Pa zakaj nočeš razumet On_ da če se zaobljubiš za to ne potrebuješ papirja in prič, ampak samo ljubljeno osebo…………….. zakaj bi morali plačevat, za fešte itd. zaradi neke ”tradicije” če pa lahko to vse rešita dva, brez ceremonije, brez poroke, samo z medsebojnim spoštovanjem in ljubeznijo.
Jaz mam feeling da si se ti moral poročit, da te tisti papir vsak dan opominja da ljubiš svojo ženo. In to je zelo žalostno.
Ampak razumet moraš, da velika večina za to, takega papirja ne potrebuje, dosti pa tudi več noče, kar je prav.
Daj ti meni povej, kaj je za tebe OBLJUBA, če ne garancija.
Če ti prijatelj OBLJUBI službo, je to za mene garancija da bom jo dobil, če ne je prelomil obljubo in mu od tistega dne več nič ne verjamem pa lahko cel dan obljublja.
Enako je z poročno obljubo. Če bi mi ženska obljubila da bo z mano v dobrem in slabem in da naju samo smrt loči to pomeni da karkoli bom jaz (ali ona če sem jaz enako izrekel) naredil bo ona ob meni (v dobrem in slabem) dokelr naju smrt ne loči.
To je za mene garancija, njena zaobljuba. In prelamljanje take zaobljube te naredi neverodostojnega za karkoli ostalega, ampak ker danes več ni nič Sveto, ljudje iščete/jo tone izgovorov zakaj je oproščen prelomitve lastne ZAOBLJUBE, ki jo samo smrt odreši drugače.
V glavnem: vse bolj opažam, da si vso to šlamastiko okoli obljub in poroke želijo pretežno zelo nezaupljivi ter vase nesigurni ljudje, ki jih (poleg posestniških vzgibov) predvsem muči vprašanje v smislu “ali sem mu/ji dovolj dober partner, da jo/ga tudi obdržim”. Poleg tega poroka kot taka daje marsikomu občutek, da se za partnerstvo ni potrebno več ne vem kako truditi. Je še ena bariera pred zapustitvijo pa čeprav le navidezna.
Problem nastane, ko se odločitev sprejme eden le od obeh. Sicer pa je v praksi bolj pogosta poporočna vzdržnost. :-)))[/quote]
Tu ste (namenoma?) spregledali dejstvo, da so se nekoč poročali ljudje pod 20, torej so se trudili bit vzdržni relativno kratek čas v primerjavi z danes, ko se poročajo 30+…
Tebi se zdi, da razumeš o čem pišem? Ali celo veš o čem pišem?
Za poroko ne rabiš fešte, ravno tako poročni list ni in ne more bit razlog ampak je posledica.
Bo šlo?[/quote]
Vrhunsko razumem o čem pišeš, spet ena izmed onih, da je poroka ”končen” cilj tako kot je ”resna” zveza končen cilj za ”vsakega” ki je pameten in ”človeški” karkoli drugega je odklon ”narave” ”morda celo ”izmeček” vsekakor pa večni upornik in verjetno tudi razvajen karkoli že ki je od staršev dobil napačne vzorce, kajti samo eni so pravilni 🙂
Vrhunska Boom, in točno tako tudi je, najbolj si želijo poroke tisti ki najmanj zaupajo, in ravno to kar sem okrepil je točno to, kar je razlog želje po poroki, nekem javnem ali vsaj delno javnem da je nekaj ”tvoje”
Torej ti bi rad srednjeveško miselnost prenesel na 21 stoletje? Včasih so rekli v naših krajih da more bit razlika med ženinom in nevesto takšna:
Ko se je dečko kositi vučija se je dekle hoditi vučila, če povzamem ta nagravžni sleng vaške okolice.
Tebi se zdi, da razumeš o čem pišem? Ali celo veš o čem pišem?
Za poroko ne rabiš fešte, ravno tako poročni list ni in ne more bit razlog ampak je posledica.
Bo šlo?[/quote]
Vrhunsko razumem o čem pišeš, spet ena izmed onih, da je poroka ”končen” cilj tako kot je ”resna” zveza končen cilj za ”vsakega” ki je pameten in ”človeški” karkoli drugega je odklon ”narave” ”morda celo ”izmeček” vsekakor pa večni upornik in verjetno tudi razvajen karkoli že ki je od staršev dobil napačne vzorce, kajti samo eni so pravilni 🙂
Vrhunska Boom, in točno tako tudi je, najbolj si želijo poroke tisti ki najmanj zaupajo, in ravno to kar sem okrepil je točno to, kar je razlog želje po poroki, nekem javnem ali vsaj delno javnem da je nekaj ”tvoje”
Torej ti bi rad srednjeveško miselnost prenesel na 21 stoletje? Včasih so rekli v naših krajih da more bit razlika med ženinom in nevesto takšna:
Ko se je dečko kositi vučija se je dekle hoditi vučila, če povzamem ta nagravžni sleng vaške okolice.[/quote]
Matkic kot vedno spet eden tvojih mimohodov….. :/
Si hotel povedat, da se tvoja še ni rodila?….ccccc
Daj ti meni povej, kaj je za tebe OBLJUBA, če ne garancija.
Če ti prijatelj OBLJUBI službo, je to za mene garancija da bom jo dobil, če ne je prelomil obljubo in mu od tistega dne več nič ne verjamem pa lahko cel dan obljublja.
Enako je z poročno obljubo. Če bi mi ženska obljubila da bo z mano v dobrem in slabem in da naju samo smrt loči to pomeni da karkoli bom jaz (ali ona če sem jaz enako izrekel) naredil bo ona ob meni (v dobrem in slabem) dokelr naju smrt ne loči.
To je za mene garancija, njena zaobljuba. In prelamljanje take zaobljube te naredi neverodostojnega za karkoli ostalega, ampak ker danes več ni nič Sveto, ljudje iščete/jo tone izgovorov zakaj je oproščen prelomitve lastne ZAOBLJUBE, ki jo samo smrt odreši drugače.[/quote]
Se strinjam. Obljuba je garancija. Zato ne razumem, zakaj se ljudje poročajo, hkrati pa trdijo, da ni garancije.
Zato sklepam, da je v ozadju le neko zastarelo prepričanje, ki pa sicer izumira, da bi poroka naj zagotavljala resnost in oba partnerja “prisilila” k temu, da se držita obljub.
Seveda pa je to le farsa in kmalu na dan pride resnična narava vsakega posameznika in realnost, da je ravno zaradi obljub, marsikdo na silo vztrajal v nesrečnem zakonu. Samo zato, ker sta si to obljubila in bi ju družba obsojala.
Tako je poroka in sam običaj prinesel veliko več trpljenja in ujetosti, kot pa prednosti.
Družba bi naj raje delala na vrednotah, da bi ljudje na splošno bili bolj pošteni, ne pa ohranjala prazne običaje, ob tem pa upala na čudež, ki bi ga naj prinesle poročne zaobljube.
Daj ti meni povej, kaj je za tebe OBLJUBA, če ne garancija.
Če ti prijatelj OBLJUBI službo, je to za mene garancija da bom jo dobil, če ne je prelomil obljubo in mu od tistega dne več nič ne verjamem pa lahko cel dan obljublja.
Enako je z poročno obljubo. Če bi mi ženska obljubila da bo z mano v dobrem in slabem in da naju samo smrt loči to pomeni da karkoli bom jaz (ali ona če sem jaz enako izrekel) naredil bo ona ob meni (v dobrem in slabem) dokelr naju smrt ne loči.
To je za mene garancija, njena zaobljuba. In prelamljanje take zaobljube te naredi neverodostojnega za karkoli ostalega, ampak ker danes več ni nič Sveto, ljudje iščete/jo tone izgovorov zakaj je oproščen prelomitve lastne ZAOBLJUBE, ki jo samo smrt odreši drugače.[/quote]
Se strinjam. Obljuba je garancija. Zato ne razumem, zakaj se ljudje poročajo, hkrati pa trdijo, da ni garancije.
Zato sklepam, da je v ozadju le neko zastarelo prepričanje, ki pa sicer izumira, da bi poroka naj zagotavljala resnost in oba partnerja “prisilila” k temu, da se držita obljub.
Seveda pa je to le farsa in kmalu na dan pride resnična narava vsakega posameznika in realnost, da je ravno zaradi obljub, marsikdo na silo vztrajal v nesrečnem zakonu. Samo zato, ker sta si to obljubila in bi ju družba obsojala.
Tako je poroka in sam običaj prinesel veliko več trpljenja in ujetosti, kot pa prednosti.
Družba bi naj raje delala na vrednotah, da bi ljudje na splošno bili bolj pošteni, ne pa ohranjala prazne običaje, ob tem pa upala na čudež, ki bi ga naj prinesle poročne zaobljube.[/quote]
Robi obljuba je obljuba, garancija je pa garancija!
V garanciji nap piše, da bo izdelek deloval brezhibno neko časovno obdobje in če ne bo, se tisti, ki garancijo daje, zaveže, da bo napako odpravil brezplačno, hkrati garancija obvezuje uporabnika, da bo z izdelkom ravnal v skladu z navodili.
Zdej ne vem…. ti si poročni list mal narobe predstavljaš al se kaj druga bojiš? Morbit, da bi jo moral na servis vozit tja kjer si jo prevzel, če bi bila pod garancijo?…. 😀
Daj ti meni povej, kaj je za tebe OBLJUBA, če ne garancija.
Če ti prijatelj OBLJUBI službo, je to za mene garancija da bom jo dobil, če ne je prelomil obljubo in mu od tistega dne več nič ne verjamem pa lahko cel dan obljublja.
Enako je z poročno obljubo. Če bi mi ženska obljubila da bo z mano v dobrem in slabem in da naju samo smrt loči to pomeni da karkoli bom jaz (ali ona če sem jaz enako izrekel) naredil bo ona ob meni (v dobrem in slabem) dokelr naju smrt ne loči.
To je za mene garancija, njena zaobljuba. In prelamljanje take zaobljube te naredi neverodostojnega za karkoli ostalega, ampak ker danes več ni nič Sveto, ljudje iščete/jo tone izgovorov zakaj je oproščen prelomitve lastne ZAOBLJUBE, ki jo samo smrt odreši drugače.[/quote]
Se strinjam. [/quote]
Hahaha. Kako hitro sta oba pozabila na svojo obljubo, to pomeni, da ne moreš (več) karkoli narediti. 😉
Meni deluje oboje precej podobno. 🙂
Tako obljuba, kot garancija.
Pri partnerju prav tako pričakujemo, da bo deloval brehibno, ker je to obljubil in morebitne napake odpravil brezplačno. 🙂
To se potem v odnosu kaže kot očitanje, če še ta drugi partner pri sebi ni odpravil napak, ki so za nas moteče ali pa je prišlo do sprememb pri delovanju.
Ker ne deluje več tako, kot takrat, ko smo ga “kupili” in je še bil “nov”. 🙂
Če imaš bogate priče, ki častijo vso ceremonijo in bogato žlahto, potem si v plusu. :)[/quote]
A tu je haklc!…. :))
Ja kdo ti je pa kriv, če si nisi našel ženske iz bogate družine….. :D[/quote]
Nobeden ni kriv, ker je niti iskal nisem. 🙂
Pa zame to itak ne pride v poštev, ker se nikoli nisem imel namena poročiti in se nikoli ne bom, pa čeprav pride do mene bogata ženska. 🙂
A tu je haklc!…. :))
Ja kdo ti je pa kriv, če si nisi našel ženske iz bogate družine….. :D[/quote]
Nobeden ni kriv, ker je niti iskal nisem. 🙂
Pa zame to itak ne pride v poštev, ker se nikoli nisem imel namena poročiti in se nikoli ne bom, pa čeprav pride do mene bogata ženska. :)[/quote]
A ti samo revne “pobiraš”?…..cccccc
No ja, no ja…..v kakem smislu?khm,khm… 🙂
Problem nastane, ko se odločitev sprejme eden le od obeh. Sicer pa je v praksi bolj pogosta poporočna vzdržnost. :-)))[/quote]
Tu ste (namenoma?) spregledali dejstvo, da so se nekoč poročali ljudje pod 20, torej so se trudili bit vzdržni relativno kratek čas v primerjavi z danes, ko se poročajo 30+…[/quote]
To, da se ljudje danes kasneje porocajo je sicer res. Ampak proti spolni vzdrznosti do poroke govori se kak dosti bolj tehten razlog.
Malo razmisljam…
Ce bi imel izrazito majhnega, pohabljenega, funkcionalno problematicnega, … bi bil nemara tudi jaz zagovornik poroke in sele potem karkoli seksualnega. Ce bi bil izrazito negotov v svojo spolnost, morda imel kaksno fobijo, ipd bi se mi tudi cakalo, da je veza “crno na belem” preden… Ce bi imel sibek libido, bil aseksualen tradicionalist, homoseksualec, ki mu je do otrok, ipd, bi tudi zagovarjal vzdrznost ne le do poroke, tudi nadalje bi se je sel le v reproduktivne namene. Sounds familiar? Ce bi bil versko, druzinsko ali kako drugace indokriniran v nujnost spolne zdrznosti do poroke, potem kaj drugega sploh ne bi bila opcija. Z vzdrznostjo do poroke se posamezniki sprijaznijo tudi le zaradi vztrajanja partnerja. Potem pa to odlocitev kako racionalizirajo. Itd. Itn.
Seksualno izkusen clovek pa se preprosto zaveda, da seksualna nekomptibilnost zelo verjetno slej kot prej iznici vso ostalo kompatibilnost med partnerjema.
V casih, ko so seksualno vzdrznost pred zakonom v zahodnem masovno prakticirali je bilo marsikaj drugace kot je danes. Ne le da so se porocali prej. Tudi v okoljih, kjer se to se vedno v vecjem obsegu prakticira je marsikaj bistveno drugace kot v npr. Sloveniji. Tako, da na tiste, ki pri temu v Sloveniji se danes vztrajajo, khm, gledam z veliko skepse, kaj je z njimi narobe. 🙂
Hahaha. Kako hitro sta oba pozabila na svojo obljubo, to pomeni, da ne moreš (več) karkoli narediti. ;)[/quote]
Ne zastopim….Kakšno obljubo ?[/quote]
Ko se poročiš, daš obljubo, da boš svojo izbranko ljubil, ji stal ob strani in tako naprej. To pa pomeni, da ne moreš več početi karkoli in bo ona še vedno s tabo, kot je Matkič napisal. Ne moreš početi več “karkoli”. Zato pa poroka ni za vsakega. :))
Marko, pozabil si na en bistven podatek. To je, da je tudi ona meni obljubila isto.
Razen, če si ti sklenil pogodbo v smislu delodajalca in podrejenega, kjer ona tebi diktira kaj boš počel. 🙂
Pri poroki, ki temelji na enakovrednosti, pa prav tako mora ona meni dovoliti tisto, kar rad počnem, če me ima rada.
Marko, pozabil si na en bistven podatek. To je, da je tudi ona meni obljubila isto.
Razen, če si ti sklenil pogodbo v smislu delodajalca in podrejenega, kjer ona tebi diktira kaj boš počel. 🙂
Pri poroki, ki temelji na enakovrednosti, pa prav tako mora ona meni dovoliti tisto, kar rad počnem, če me ima rada.
[/quote]
Seveda je pozabil, ker po njegovo in On_etovo je taka obljuba podrejanje moškega za srečo ženske, oziroma po domače povedano, bo vedno moški ”vlečni” konj ki bo prvi nekaj ”dal” bodisi kot se odpovedal prijateljem, ali neki dejavnosti nad katero izbranka ”viha nos” šele potem bo pa ona dala nekaj nazaj (če)
Nikoli v njunem načinu ne boš zasledil, da bi bilo obratno.
Oziroma če na primeru poenostavim in zbanaliziram.
Če tip hodi vsak teden na par pirov s prijatli, njej pa to ni všeč, in jo pač ne posluša, bo njo bolela glava večer ko bi si on zaželel seksat.
On_ in še kdo bi zagovarjal, da more potem moški nehat hodit z prijatli na pive, ker dragi to ne paše, in potem če bo dovolj priden (copatar) bo se ga ona (usmilila) spomnila zvečer in bo dala noge narazen, namesto, da ker njej ne paše da on gre na pive s prijatli, bi ga preden bi mel namen it tak fajn ”zdelala” v postli, da bi on sam od sebe odpovedal, ker bi raje počival.
Prva je logika copatarjev in feministk, drugo je logika žensk ki znajo kaj več kot zahtevat, moški bi si sicer želel obojega, ampak bo z veseljem odpovedal pijače če bo tako fajn zdelan v postli samoiniciativno od svoje drage.
Forum je zaprt za komentiranje.