8. marec

Blagor ženskam,
ki znajo hoditi kot vile,
zemlja lahko zadiha
pod njihovimi rahlimi stopali.

Blagor ženskam,
ki znajo zaslutiti nevarnost,
izginiti v temi,
da jih sovražnik ne najde.

Blagor ženskam,
ki živijo v žitnem polju
in žanjejo dobre misli
za kruh,
ki tolaži človeška srca.

Blagor ženskam,
ki znajo biti selivke,
ko postane zrak strupen,
krenejo na jug
in rodijo na varnem.

Blagor ženskam
s kanglico iz pravljice,
do kolen stojijo
v pradavnih studencih,
pod čistimi slapovi
zajemajo nesmrtnost.

Z zdravilnim glasom prepevajo,
neustrašne zibljejo življenje
v nežnih trebuhih,
okrogle
kot tople marelice
v poletni zarji.

Blagor ženskam,
ki poznajo čudežni gib,
s katerim ujamejo
hude sanje.

Blagor ženskam,
ki se spuščajo v goreča brezna
iskat svojo dušo
in se vračajo v ožganih krilih
z osmojenimi lasmi,

z otročiči v naročju
stopajo navzdol po vulkanu
pod oboki cvetnega prahu
s sporočilom
o rešenem svetu.

Blagor ženskam,
ki ne umrejo,
samo izginejo
kot kruh na mizi.
Nenadoma ga zmanjka
in nihče od živih
ni ostal lačen!

(Alenka Rebula: Blagor ženskam)

Soseda mi je zaupala da so se moski za 8. marec vdrli v zemljo. Cel dan v sluzbi ni srecala nit enega.
Kar nerodno mi je bilo in sem poskusal zblefirai in prodati pravljico o golem naklucju 🙂

Prav vesela sem, dragi m111, da ostajaš v kategoriji fosilov, ki so nam ženskam s pozornostjo polepšali ta dan. Ostani tak še naprej. Želim ti vse lepo za jutrišnji praznik.

Temu kar ti opisuješ rečejo “izguba smisla življenja”. Lahko se podvizaš in ga poiščeš sama, lahko pa plačaš nekomu, da ga išče namesto tebe.

Ce je zenska dobre volje, pomeni da se je nekdo izkazal 🙂