Sin je zbadan zaradi debelosti, midva sva žalostna in obupana …

Prosim vas za pameten nasvet, kaj napisat v skupinski e-mail namenjen vsem staršem šestega razreda?

Sin je debel, ja debel je in ne zaradi prenajedanja, zaradi sladkorne bolezni. Zaradi zbadljivk in žalitev smo v preteklosti dvakrat zamenjali razred. Sošolci, celo starši sošolcev se mu posmehujejo, govorijo okrog, da sva starša mladega prašiča.
Nima prijateljev, nima nobene družbe, skoz balkon gleda igro drugih, ko ga vidijo se smejijo in grdo žalijo, tudi vpričo naju. V času pouka na daljavo v skupinski sobi, je starš nekoga predvajal zvok svinje, otroci pa si povzdigovali nos in se pačili. Nasmejana je bila tudi učiteljica gospodinjstva, ki se je kasneje izgovorila, da se je smejala nečemu čisto drugemu. Razredničarka je že dvakrat prosila vsakega posebej, naj se nauči brzdat in spoštovat sočloveka, sprememb ni. Prosim pomagajte, ker nama je zmanjkuje moči in drvimo proti obupu, želela bi si oba z možem najbolj, da se norčevanje neha. Seznanila sva tudi ravnateljico in nanjo naslovila pismo, ni naredila čisto nič.

Lep pozdrav vsem.

Razumem stisko, a vseeno – kaj pravi njegov dr.? Je res normalno, da je debel in se res ne da shujšati? Je zdravo, brez junkfuda? Se dovolj giba? Pri nas na šoli je tudi en fant s sladkorno, pa ni niti približno okrogel.

Čeprav iz zgodbe čutim mamino stisko, pa je tudi mene zbodla pripomba, da je fant debel zaradi sladkorne bolezni. Ravno zaradi sladkorne bolezni bi morali ljudje skrbeti za telesno težo in primerno prehrana. Vem za dva otroka s sladkorno boleznijo v naši soseski in oba sta vitka.

Ni problem v njemu, problem je v vama, ker ga ne znata zaščiti in sprasujeta po forumi. Taprav foter bi smrkavca enga za drugim čakal v tem in polomil kosti.

ne zastopi narobe, ampak v naši šoli, tudi v razredu moje hčerke, imajo sladkorne/ga bolnika tipa 1. Noben ni predebel, torej ali je z vašo prehrano nekaj hudo narobe, se premalo gibate…to je NUJNO da raziščete in naredite spremembo, komplet familija. Seveda je možnost tudi medicinski, samo ti pišeš da je tako ker ima pač sladkorno, ni…mora biti še nekaj s presnovo, če ste dosledni z gibanjem in prehrano.

glede tega kar pišeš mi je res hudo in ZELO ZELO čudno, da se zadeve ne umirijo in da nihče od odgovornih ne ukrepa. Zbrat dokaze in še enkrat pisat ravnateljici. Če ne drugega k odvetniku in zagrozit. Ziher obstaja kaj za pregon izvajana psihičnega nasilja-komplet otroci, ravnateljica, razredničarka, specialna delavka in tudi starši…če lahko snemate online šolanja in si pridobite dokaze še toliko bolje. Dokler mislijo da se jim nič ne more…..poguglat kaj se da storit, poklicat ne vem na TOM telefon, nekdo mora poznat zakone in kako ukrepat. Mi zaupaš v kako velikem kraju živite, da se starši tako obnašajo? no nima veze… Ker tako obnašanje ni spoštljivo do nikogar in da si odrasli danes jemljejo čas za take zadeve je orto čudno….aja ukrepajte danes, jutri bo prepozno…če zastopiš kaj želim povedat. Tukaj je potrebno odločneje ukrepat. Ker otrok se očitno zase ne zna postavit vi pa tudi očitne niste dovolj močni v tem.

Če je na inzulinu potem ne more kar “nekontrolirano” telovaditi ali spreminjati prehrane. To je fora v tej “sladkorni”. Vsak diabetik ni nujno suh, in večina prehrane je potem okoli “sladkorjev” preostanejo maščobe in proteini, pa seveda solate. Ampak naj se javi tisti, ji je bil veseli-vegi pri 11ih!

Tolikšno zbadanje (in to še s strani učiteljic) ni sprejemljivo!

Pogovorite se malo z zdravnikom, kaj bi bilo dobro oziroma kaj se sme okoli diet, kar se pa učiteljic tiče, pa mogoče z dokazi prijaviti skupinsko nasilništvo. Kaj pretirano več ne vem povedati, ampak norčevanje s strani učiteljic je popolnoma nesprejemljivo, otroci so otroci, ampak učiteljice so odrasli IN pedagogi.

V vsakem primeru je narobe to, da je tarča sošolcev. To kaže predvsem to kakšne starše imajo zlobni sošolci. Čez 30 bo tri četrt njegovih zasmehovalcev predebelih in zavaljenih kot štruklji.

Jes nardim tako pizdarijo da to ni res.
Znorim totalno.

Živimo v stolpnici v Ljubljani. Hvala za pomoč, se obrneva na ravnateljico še enkrat, po potrebi na odvetnika. Debelost se je pojavila zaradi zdravil konec tretjega razreda, napredovala zaradi samotolažbe, ki jo je najdel v hrani, po pouku. Ker je bil zbadan že v prejšnji šoli in zapostavljen, so bežali od njega, kot da ima kugo, zato se je zaprl vase, imel težave z ocenami in ni želel več v šolo. Rešitve nismo uspeli poiskat, ker noben ni imel posluha, če že, so pa vsi pomoč le obljubili, ukrepal ni nihče.

Zato smo ga prepisali na drugo šolo in lani zaradi istih težav zamenjali še razred. Razmišljala sva tudi, da šolanje nadaljuje od doma, v šoli pa opravlja samo izpite. V skrajnem sva pripravljena pustiti službo in se preseliti na drug konec Slovenije, začeti na novo.

O joj grozno 🙁 Kaki ljudje to obstajajo. In da so nekateri starši tud tako grozni in se temu posmehujejo je pa to že višek nesramnosti. Vidva ga pa nekako ne znatazaščititi vidim 🙁 Otroke je treba že kmalu naučiti da se znajo postaviti zase, ker drugače imajo v oš velike težave zaradi tega 🙁

Sprememb ne more bit, ker zglede vlečejo od doma.
Če bodo kdaj sprevideli, da mnenje drugega ni nujno, da mora biti tudi njihovo lastno mnenje bo prišlo do sprememb.
Pri nas recimo ni žaljenja, ker ni pomembno kako človek na ven zgleda, ampak kakšno srce nosi v sebi. Če je to zlohotno, ga v svoj zasebni krog ne spustiš.

Vi pa vašemu pomagajte, da pride do zdrave teže, ker bolezen ne sme biti izgovor za debelost.

Svetujem, da se obrnete na strokovnjake v Stični:
Center za zdravljenje bolezni otrok
Vaš link

Pokliči in se naroči, vprašaj
na telefon: 01 788 74 73 ali osebno ob torkih in četrtkih od 12.00 -14.00 ure

Program je brezplačen:
Vaš link
Tam bo spoznal otroke s podobnimi težavami in postavil temelje za v prihodnje.

V njegovo dobro je, da se nauči iskati rešitve, da se nauči kaj vse zmore, ne pa samo, česa ne.

Avtorica, ljudje so pač zlobni. In otroci se tega naučijo od staršev. Vedno najdejo kako žrtev, da se spravljajo nanjo. Se spomnim mojih časov: posmeh revnim, debelim, kmečkim… ni da ni. Eni otroci so bili pravo poosebljenje zla. AMpak kje so se naučili tega? Doma, od staršev. Pa, če bereš kaj mon, fb, lahko vidiš, da je med ljudmi nenormalno veliko zlobe.

Fanta je treba naučiti, da se postavi zase. In ja, treba mu je tudi povedat, da naj kakega sošolca trešči na gobec. Vem, da se bodo zdaj mone zgrozile, ampak fant naj ne bo mevža. Je pa to težko reči, ker je njegova samozavest na psu.

Vpišite ga recimo v kak klub borilnih veščin. Bo dobil kondicijo, shujšal in predvsem samozavest mu bo začela rasti (torej ne ga vpisat, da se bo pretepal, ampak, da bo samozaveseten in da se bo branil, ne pa da bo napadal).

Športajte skupaj z njim. Šport, sploh v naravi, veča samozavest, počutje je boljše. Pa kondicija gre gor, kile pa dol.
Pot je dolga, ampak mu bo uspelo, če se bo trdno odločil. Pa super je, da vidita njegovo stisko. Tako lahko skupaj delate na tem, da shujša, dobi kondicijo, predvsem pa samozavest.

Razumem stisko staršev in otroka. Vedno se najdejo bullyji, ki tiranizirajo nekoga. Najdejo šibkega v kakršnem koli pogledu in potem stopnjujejo ustrahovanje, dokler se žrtev ne zlomi. Marsikdo naredi samomor. V službah so ljudje pod antidepresivi zaradi takega odnosa. Se spomnite Vorančeve črtice Potolčeni kramoh? Že takrat so se otroci norčevali iz šibkejših, drugačnih.

To je treba vsekakor preprečiti. Nikogar se ne sme tlačiti in poniževati zaradi telesnih ali duševnih značilnosti. Ni kriv fant, ki je predebel, ampak tisti, ki je nasilnik in je začel pritisk in zbral okoli sebe somišljenike. Žal se tudi veliko pedagoških delavcev raje umakne, kot bi se spoprijelo s tem problemom, problematičnimi otroci in njihovimi starši.

Avtorica, prav je napišeš pismo. Prosi da se prebere pred razredom. Pojasni težavo, vaše občutke, nemoč. Nekateri bodo razumeli, nekatere bo sram, enih pa se pač nič ne prime.

Sicer pa nasilniki ponavadi spustijo eno žrtev in najdejo drugo.

Moj mož je nasilnika, ki se je spravil na najinega sina, prijel na trdo enkrat pred blokom. Ni pomagalo nič, ne pogovori v šoli, ne prošnja na roditeljskih, nič. Potem je mož počakal, da so šli iz šole in fanta prijel, mu povedal svoje in je bil mir. Mu je kar dobro zagrozil.

Zato dobronamerni nasveti o hujšanju v tem primeru niso pravi pristop. Nikoli ni kriva žrtev, ampak nasilnik. Njega je treba ustaviti. Začnite s pismom vodstvu šole in razredničarki, potem pa dalje.

Se strinjam. Otroci delajo in govorijo tisto kar vidijo doma. Dodala bi se, naj se on koga užali, dvomim da so drugi popolni.
Včasih se je treba spustiti na nivo, ki je razumljiv njim.

Ne gre za debelost. Gre za kakšno drugo njegovo lastnost, ki mulcem ni všeč, in potem pač najdejo karkoli, da ga zafrkavajo. Če bi bil vitek in bi imel očala, bi ga zaradi očal zbadali, če bi imel posebno ime, bi ga zaradi imena, če bi bil neroden, bi ga zaradi nerodnosti, VEDNO najdejo nekaj, s čimer se spravljajo na sošolca, ki ga ne marajo. Ampak tisto, zaradi česar ga zafrkavajo, ni vzrok zezanja.

V razredu mojega sina je glavni vodja en res debel sošolec. Vsi ga ubogajo, spoštujejo, seveda mu nihče ne reče, da je debel. Ampak fant je voditeljski tip in komandira ostale.

Torej nekaj drugega je z vašim sinom, kar jim gre v nos. Mogoče je jamrač, morda se hitro zjoka, morda takoj ponori, če ga kdo napačno pogleda, morda je preveč plah in ne zna ničesar odgovoriti nazaj, nič si ne upa, morda je pa tiha voda in ščuva enega proti drugemu, pred odraslimi se pa dela finega. Pač nekaj je, zaradi česar se nanj spravljajo, in to ni zgolj debelost. Treba bi ga bilo naučiti samozavestnega vedenja. In seveda takoj prekinit s pomilovanjem in kakšen revček da je. Potem tudi on sebe pomiluje, se ima za žrtev in krog je sklenjen.

Seveda nič od tega ne daje mulcem pravice, da se delajo norca, ampak glede na to,da ste šole in razrede menjali, pa ni nič drugače, očitno v njem obstaja nekaj, kar mularijo in očitno tudi odrasle spodbuja k takemu vedenju do njega. In ne, to ni debelost. Tudi če se preselite na drug konec Slo, od kod vam ideja, da bo tam kaj drugače? Mogoče pomoč psihologa, da ugotovi, kaj je pri njemu tisto, kar druge žene do takega obnašanja.

Zlobni starši – zlobni otroci.
Se pa vse enkrat obrne.
Življenje izstavi račun.
Vedno.
Slej, ko prej.
Se spomnim, kako je Natalija Verboten v nekem intervjuju povedala, da je bila zasmehovana s strani sošolcev v OŠ in Boštjan Romih tudi.
Situacija čez par let?
Jo poznamo, kajne?

tudi jaz mislim da ni problem v bolezni če tudi je, nimam časa da bi vam razlagal vse zadeve ampak gre za KOMPLEKSNOST kar pomeni da s eje treba zadeve lotit kompeksno poslušajte kake nasvete ki so v večini primerov zelo pametni recimo biostil klepet ob kavi , obstaja čudo zadev pravega sloga, ustrezne prehrane gibanja ki bo to debelost rešila
recimo uživanje pegastega badlja in ostalih rastlin ki pospešijo prebavo zdravio jetra ki so tudi razlog za debeleost potem l karnitin ki topi maščobe in prehaja čez membrane in kupe nasvetov . razstrupite njegovo telo in ostalo

Zakaj samo bezite?
Zakaj so vam za vse krivi drugi?

Tudi, ce se preselite na drugi konec Slovenije, bo hitro vse enako, ker boste nesli s seboj vse svoje ‘sranje’ .

Glej, jaz bi na vasem mestu najprej poiskala strokovno pomoc terapevtov zase in za otroka! Nujno!
Potem pa, ce zelite, da se stvar res hitreje resi, se preselite, ampak nujno terapije za vse druzinkse clane!

Vam vsem skupaj manjka samozavesti in vsi imate zelo slabo samopodobo, zato vidva kot starsa nista mogla tega pozitivno prenesti na otroka. Da bi otrok pridobil na svoji samopodobi, se morate s tem ukvarjati vsi deuzinski clani, vsak zase in skupaj.

Imam tudi sina, ki je debel od rojstva. Vem, da sem kriva jaz, ker sem to vedno pometla pod preprogo. Sem pa drugace zelo samozavestna in prodorna oseba, tako da sem v soli naredila rompompom in se je stvar umirila.
Drugace je sin krasna oseba, zrel, razumen, izjemno inteligenten, vsi ga opisujejo v superlativih, edino debel je. V srednji soli je bil sprejet zelo dobro in si je ustvaril cel kup prijateljev, s katerimi se druzi se zdaj, ko so se razprsili po razlicnih fakultetah. Je pa tudi res, da je samozavesten mladi clovek in v tem je bistvena razlika med njim in tvojim otrokom.

Poiscite pomoc terapevta!

Zakaj pa potem lažeš, da ni debel zaradi prenajedanja ?

A sladkorna bolezen pomeni bolezensko žretje sladkorja po vaše? V email zapišite “Sem starš, ki je pustil svojega otroka na cedilu že od začetka,” ker je pač bila tvoja odgovornost da se ne prenažira. Ampak ne sekiraj se, saj ga bo kmalu pobral infarkt in ne bo več problemov z njim.

Pameten nasvet je operativno zmanjšanje želodčka.
Če to pri vas zdravstvo plača, ne vem.

Če ste se pripravljeni vsi trije spremeniti na bolje, poiščite Marka Juhanta.

Jaz bi samo komentirala okoli spodbud k nasilju – če se še učiteljice spravljajo nanj, bo kakršnekoli upor (bodisi, da udari, da komu nazaj kaj reče ali pa se samo hladno umakne), maščevan. Vem iz izkušenj (na žalost). Bo koga odrinil – dobi ukor in naziv problematičnega nasilneža, bo komu rekel, naj utihne, ker npr. Ima butasta očala ali pa z “lidlićem” (v novicah sem brala, da je današnji modni trend psihološkega nasilja) – bo vse kričalo o čustvenem trpljenju in njegovi zlobi in se “pogovarjalo” v nedogled, kako bi bila šola vesela in zdrava in varna, če njega ne bi bilo (med vrsticami: naredi samomor). Če se umakne in ostane tiho v svojem osebnem prostoru pa bo motivacija in toleranca tega vedenja, vsi se bodo potem neumne delali “nisem vedi, v preteklosti je, kaj nisi povedal” in podobne fore, hkrati pa se ga bo označevalo za hladnega psihopata.

Učiteljice so v razredu in v šoli Bog in Batina – samo njihova “realnost” velja. Shujša naj zaradi sebe, ampak ne brez rasti samopodobe. Problem ni v debelosti ampak v družbi, ki živi za nasilje skupine nad šibkejšim. Marsikateri sošolec bo dozorel v dostojnega človeka, ko bo dovolj star za “pravico do kritike starša”, te učiteljice pa bodo gnile nasilne *** do smrti. Prav je, da vsak “plača” svoja dejanja in prevzema odgovornost zanje, ampak, da si debel 11letni diabetik pa res ni razlog, da se do smrti ne moreš “odkupiti” za ta “greh”. Bil je označen za smetnjak negativnih čustev in boksarsko vrečo za izbruhe nasilja – tu so krive učiteljice! In je vseeno ali je bajsko/vrhunski športnik, odličnjak ali cvekar, prijazen ali žleht, ker je dobil takšno mesto s strani učiteljic – tudi če so mu otroci izglasovali to mesto, so še vedno samo otroci, in tudi v gimnaziji bodo samo najstniki, medtem ko so učitelji ODRASLI in PEDAGOGI in PLAČANI, zato, da učijo, vzgajajo in zagotavljajo varno okolje za vse otroke. Za vsak *** se je treba razjokavat in “izobraževati”, ob dejanskem nasilju pa moramo vsi mižati. Zberi dokaze in pojdi nad njimi – če ne gre zlepa, pa naj ostanejo brez zaposlitve in možnosti poučevanja (nasilja).

Lepa Vam hvala za vso prijaznost in pomoč, dali ste nama misliti v drugo smer.

Gospod Robi, jedel je preveč iz žalosti, težo počasi izgublja, od takrat je izgubil s telovadbo in prehrano že 8kg. Doma in v šoli ima poskrbljeno za primeren jedilnik in se strogo drži. Dnevno tudi 30min telovadimo in gremo v bližnji gozd na sprehod. Verjamem, da bi drugi otroci lahko izgubili težo hitreje, žal pa zaradi zdravstvenih razlogov pri nam ne gre tako, si pa vsekakor najbolj želiva, da bi bil sprejet med vrstnike.