Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Današnje mamice še zdaleč niso zrele za materinstvo in takšno naj bi jaz

Današnje mamice še zdaleč niso zrele za materinstvo in takšno naj bi jaz

In potem se čudijo, da moški nočemo otrok?? Poznam 3 mamice nekje 27-30 let. Bom opisal eno, so si pa vse podobne. Zjutraj visi na kavici nekaj ur, da se otroku že čisto meša,… za kosilo gre v restavracijo, tamal spet zravn (njej se ne da kuhat). Fotr službeno odsoten do poznega popoldneva. Popoldne obvezno športanje, tamalega v tisto vrečo na hrbet in gre s kolesom ali pa peš. Sedaj pač v vrtec, da se ona ja ne bo ukvarjala z njim. Pozno popoldne fotr v fitness, ona pa v društvo (kjer jo videvam). Spet odsotna od doma, tamal pa pri babici,. Pred krizo pa se nista mogla upreti niti žurom (kjer sem jo spet srečal). Ona dva lepo žurata, tamala pa pri babici.

Mislim in potem si ve ženske mislite, da si mi moški sploh še želimo otroke?? Ko se vam ne da še 5 minut na dan zares posvetiti otroku. Ves čas samo nek egotrip staršev, otrok je pa samo kot en dodatek?? Kaj šele bo čez 10, 15 let.. si predstavljate?

Imel sem nekaj bivših, ki so bile tudi podobne tej, ki jo opisujem. Samo nase je gledala. Nevem a imam samo jaz takšno srečo, ampak preprosto ne najdem normalne za družino.

Oče po tem pripovedovanju otroka niti vidi ne?
Ampak problem je pa mamica? Sem prav razumela?

Ja, jaz imam pač problem z ženskami, ker sem moški. Vem pa da so tudi moški takšni. In ja, ta otrok očeta vidi edino za vikende pa še to le če ni službeno odsoten.

Nisi prav razumela. Avtorja v ljubezenskem smislu zanimajo ženske in ne moški! :)) On ugotavlja za ženske kot potencialne partnerke, da bi bile večinoma slabe mame. Seveda pa se da iz teksta razbrati, da tudi očetje niso kaj prida.

Ja, jaz imam pač problem z ženskami, ker sem moški. Vem pa da so tudi moški takšni. In ja, ta otrok očeta vidi edino za vikende pa še to le če ni službeno odsoten.
[/quote]

Ampak on ni problem, problem je mamica, ker gre enkrat tedensko v neko društvo?
Hm.

Nisi prav razumela. Avtorja v ljubezenskem smislu zanimajo ženske in ne moški! :)) On ugotavlja za ženske kot potencialne partnerke, da bi bile večinoma slabe mame. Seveda pa se da iz teksta razbrati, da tudi očetje niso kaj prida.
[/quote]

Sem že prav razumela. Kandidatke ne najde, ker takoj vse vidijo, kako si on predstavlja “družino”. On po svoje, mamica naj pa vse rihta. Bo še dolgo iskal, danes je normalnih moških dovolj, zakaj bi si katera naprtila še enega odraslega otroka?

Sem že prav razumela. Kandidatke ne najde, ker takoj vse vidijo, kako si on predstavlja “družino”. On po svoje, mamica naj pa vse rihta. Bo še dolgo iskal, danes je normalnih moških dovolj, zakaj bi si katera naprtila še enega odraslega otroka?
[/quote]

Kaj tebi ni jasno? Česa ne razumeš, kar je avtor napisal?

Loči med ženskami in babšetnami pa bo.. prve so mame, druge pa roditeljice.

Kaj bi rad sploh? Mamici se ne da z mulcem ukvarjat 8 ur na dan, mogoče niti več kot 3 ne, fotru se ne da ukvarjat z njim več kot 2 uri. Ti otrok sploh nočeš, verjetno tudi ne zaradi tega, ker bi se pa ti ukvarjal z njim 16 ur na dan. Pač ne imet otrok. Kdo ti kaj hoče?

Ne vem kje živiš, kje srečuješ take družine, to zame ni družina, to ni nobena odgovornost.
Ne poznam nobene take mamice, ne iz vrtčevskih, ne od šolskih staršev. Po moje preveč časa preživiš pred netom in si zamenjal namišljeno z resničnostjo.
Ker to kar opisuješ je podobno resničnostnem šovu in ne realnem življenju.

Mislim… ti že jamraš, pa otrok sploh nimaš. Kako bi šele jamral, ko bi jih imel.

Spet en, ki bi rad služkinjo, samostojno vzgojiteljico in po možnosti še financ ministrico… On bi pa kaj.? Sviral curcu
Dejte že dojet da nismo več v starih časih. Prilagoditi se je treba na novo obdobje,kjer je vse pač 50/50

Po mojem mnenju imaš samo ti takšno srečo.
Mlade so ti nesposobne, nad 30 itak prestare… :-)))

bi katera s tabo imela sploh otroka

Mogoče imaš pa samo ti smolo… Naj ti opišem svoj povprečen dan, pa presodi sam.

Mož dela en teden zjutraj (gre ob 5.00, pride cca 15.00 domov, če je na cesti vse ok), en teden popoldan (gre ob 13.00, pride ob 23.00). Vikende in praznike je načeloma doma.

Jaz sem trenutno doma, ker mi je pogodba o zaposlitvi potekla tik pred porodniško in mi je niso podaljšali, logično, kdo bi pa čakal eno leto na mlado mamico.. Do septembra, ko bo šla v vrtec (upam, da dobimo), niti ne bom iskala službe, ker je nimam kam dat v varstvo (hvala bogu imam od prej dovolj prihrankov za cca eno leto, ker sem računala na kaj takega – za vse tiste, ki vas srbi, da bi na tem mestu izpostavili, da živim na račun moža ipd. 😉). Stara sem 32.

Toliko za kontekst. Zdaj pa moj dan:

Moja 11,5 mesečna punčka ob cca 5.00 zjutraj spije flašo mleka, zaspi, se zbudi ob 7.00. Ker spi pri nama, sledi cartanje in igranje v postelji do cca 7.30. Potem jo previjem, umijem, oblečem in dam na tla med igrače. Ko je na tleh, se jaz na hitro oblečem, pospravim posteljo, ji natočim v lonček za pit. Ves čas v istem prostoru, včasih jo tudi 10× umes dvignem in pocartam, včasih ni treba. V kopalnico gre z mano, sedi na kahlici (jo uporablja namesto stolčka 🤦‍♀️) in gleda, kako se umivam, dam ji njeno ščetko, da si “umije” zobke, kar itak jaz dokončam. Vse to traja do cca 8.15, lahko se zavleče tudi do 8.30. Gremo v kuhinjo, kjer sedi na svojem stolčku, žuli kos kruha (drobi po tleh pretežno) in gleda, kako ji delam zajtrk. Če ima dober dan uspem sebi skuhat kavo (do večera jo ponavadi popijem 😂). Z žlico še ni pretirano spretna, zajtrkuje tako, da ima ona svojo žlico in packa po svoje, jaz jo pa hranim in hkrati hitim jest še svoj kos kruha. Preden se naje in vse počistimo je ura že kakih 9.00-9.20. Po zajtrku obvezno previjanje, ker je vedno pokakana. Če je ok vreme gremo ven na dvorišče, jo dam v voziček in si prinesem kar bo treba pripravit za kosilo. Dam ji kaki list solate in ona “trebi” in gloda tisto solato, jaz med tem očistim in pripravim, kar bo pač tisti dan za jest. Če je dež, isto delamo notri, sedi v svojem stolu in “pomaga”. Od 10.00 do cca 11.00 smo v kuhinji, jaz kuham, ona se igra, dirka okoli, se pride pocartat… Potem ima malico (jogurt in podobno), previjem in gremo spat ob cca 11.30 (obvezno moram bit pri njej, ko spi, drugače se zbudi in je konec s spanjem – zato imam tudi zdajle čas tole pisat 🙈). Spi cca 1,5 do 2 uri. Ko se zbudi po potrebi še kaj dokončam v kuhinji in imamo kosilo. Po kosilu previjanje in ven na sprehod za cca 1,5 do 2 uri, potem se doma v dnevni na tleh skupaj igramo, gledamo knjigice (zdaj, ko se bo začelo močno sonce bomo igranje in sprehod časovno zamenjale). Tu vmes pride na vrsto še pop. malica in previjanje. Potem priprava večerje, večerja, kopanje, cartanje in okoli 20.00 spanje (pri njej sem dokler ne zaspi, cca 15 minut, potem grem brez težav v dnevno).

Moža sem v zgodbi izvzela, ker te zanimajo mamice. Ko je doma, se seveda z njo ogromno ukvarja in igra, jaz pa ta čas kaj pospravim, zrihtam perilo, skuham (včasih tudi na zalogo ali za naslednji dan), kaj urejam na vrtu… Ob sobotah z možem malo bolj generalno pospraviva po hiši, ali se kaj uredi zunaj (košnja recimo), drugače pa so vikendi pri nas pretežno uživancija.

Čas zase imava predvsem zvečer in občasno, ko se babica ponudi, da jo ona pelje na sprehod. Pa za rojstne dneve/kakšno posebno priložnost dobiva od babice in dedija varstvo, da greva ven jest 😄. S tem, da živimo v isti hiši z mojima staršema, ampak v popolnoma ločenem gospodinjstvu (se sicer kar družimo, nikoli pa ni mala sama z njima, razen, če se izrecno ponudita).

Jaz si brez slabe vesti vzamem ves čas, ki ga potrebujem zase, ko ga potrebujem. Sem mama, sem žena, ma sem tudi ženska in včasih potrebujemo odklop od rutine. Takšen ali drugačen. Mamice morate razumeti, saj materinski čut se ne da izklopiti in se ne moremo popolnoma sprostiti ko so otroci zraven. Vedno z enim očesom pazimo, da si kaj ne naredijo, jih vzgajamo in skrbimo, da jim nič ne manjka. Zato je prav, da si vsak dan vsaj 1 uro oddiha privoščimo in v mojem primeru so bile tete, tašča in mama vedno presrečne, če sem jih kdaj vprašala, da se poigrajo z otroki in jih povarvajo. Mož si tudi to druženje vzame kot sprostitev od naporne službe in jih čez dan prav pogreša. So pa tudi njemu naporni, če jih ima kdaj ves vikend ko sem službeno odsotna parkrat letno. 🙂 A tudi to je prav, da poskusijo in vidijo kako je brez mame. Pa za samostojnost nasploh.

Ne obsojajte mamic. Imajo dovolj skrbi 24/7…kvečjemu se ponudite za kakšno urico kdaj pa kdaj. Če dovoli seveda. Nekatere se ne odlepijo od otrok nikoli, kar spet ni ok. Pretirana navezanost škodi vsem na koncu.

Super zapis, res se je treba znat tudi odklopit. Jaz sem čisto na off, ko grem na vrt kaj brkljat in kadar je mož s tamalo sicer vedno kaj delam, ampak z možgani na odklop 😆😆.

Super zapis, res se je treba znat tudi odklopit. Jaz sem čisto na off, ko grem na vrt kaj brkljat in kadar je mož s tamalo sicer vedno kaj delam, ampak z možgani na odklop 😆😆.
[/quote]
Vrt je pa res še najboljši odklop 🙂 To brkljanje prav pomirja in roke v zemlji dokazano sproščajo hormon sreče. Zato smo vrtnarji in vrtnarke vedno tako dobre volje. 🙂

Poanta ni v tem, da si mama ne bi smela vzeti nekaj časa zase. Seveda si ga lahko.

Poanto avtorja (vsaj jaz) razumem v tem, da večino svojega časa prebijejo z mašili – tv, telefon, twiti, FB, IG itd.

Tega je res preveč – ljudje tako še tisto nekaj časa, ki ga imajo na voljo z otroki, raje zabijejo s spremljanjem nekih brezveznih bedarij na raznoraznih omrežjih.

Res, podobno je zasvojenosti.

Pojdite kdaj na igrišče/v park/ na kofe itd in samo okoli sebe spremljajte, koliko ljudi ne uporablja telefona….

mene pa zanima, na kak način ti poznaš točen urnik teh žensk, da veš za cel dan natančno, kaj počnejo?…


In potem se čudijo, da moški nočemo otrok?? Poznam 3 mamice nekje 27-30 let. Bom opisal eno, so si pa vse podobne. Zjutraj visi na kavici nekaj ur, da se otroku že čisto meša,… za kosilo gre v restavracijo, tamal spet zravn (njej se ne da kuhat). Fotr službeno odsoten do poznega popoldneva. Popoldne obvezno športanje, tamalega v tisto vrečo na hrbet in gre s kolesom ali pa peš. Sedaj pač v vrtec, da se ona ja ne bo ukvarjala z njim. Pozno popoldne fotr v fitness, ona pa v društvo (kjer jo videvam). Spet odsotna od doma, tamal pa pri babici,. Pred krizo pa se nista mogla upreti niti žurom (kjer sem jo spet srečal). Ona dva lepo žurata, tamala pa pri babici.

Mislim in potem si ve ženske mislite, da si mi moški sploh še želimo otroke?? Ko se vam ne da še 5 minut na dan zares posvetiti otroku. Ves čas samo nek egotrip staršev, otrok je pa samo kot en dodatek?? Kaj šele bo čez 10, 15 let.. si predstavljate?

Imel sem nekaj bivših, ki so bile tudi podobne tej, ki jo opisujem. Samo nase je gledala. Nevem a imam samo jaz takšno srečo, ampak preprosto ne najdem normalne za družino.
[/quote]

Mogoče imaš pa samo ti smolo… Naj ti opišem svoj povprečen dan, pa presodi sam.

Mož dela en teden zjutraj (gre ob 5.00, pride cca 15.00 domov, če je na cesti vse ok), en teden popoldan (gre ob 13.00, pride ob 23.00). Vikende in praznike je načeloma doma.

Jaz sem trenutno doma, ker mi je pogodba o zaposlitvi potekla tik pred porodniško in mi je niso podaljšali, logično, kdo bi pa čakal eno leto na mlado mamico.. Do septembra, ko bo šla v vrtec (upam, da dobimo), niti ne bom iskala službe, ker je nimam kam dat v varstvo (hvala bogu imam od prej dovolj prihrankov za cca eno leto, ker sem računala na kaj takega – za vse tiste, ki vas srbi, da bi na tem mestu izpostavili, da živim na račun moža ipd. 😉). Stara sem 32.

Toliko za kontekst. Zdaj pa moj dan:

Moja 11,5 mesečna punčka ob cca 5.00 zjutraj spije flašo mleka, zaspi, se zbudi ob 7.00. Ker spi pri nama, sledi cartanje in igranje v postelji do cca 7.30. Potem jo previjem, umijem, oblečem in dam na tla med igrače. Ko je na tleh, se jaz na hitro oblečem, pospravim posteljo, ji natočim v lonček za pit. Ves čas v istem prostoru, včasih jo tudi 10× umes dvignem in pocartam, včasih ni treba. V kopalnico gre z mano, sedi na kahlici (jo uporablja namesto stolčka 🤦‍♀️) in gleda, kako se umivam, dam ji njeno ščetko, da si “umije” zobke, kar itak jaz dokončam. Vse to traja do cca 8.15, lahko se zavleče tudi do 8.30. Gremo v kuhinjo, kjer sedi na svojem stolčku, žuli kos kruha (drobi po tleh pretežno) in gleda, kako ji delam zajtrk. Če ima dober dan uspem sebi skuhat kavo (do večera jo ponavadi popijem 😂). Z žlico še ni pretirano spretna, zajtrkuje tako, da ima ona svojo žlico in packa po svoje, jaz jo pa hranim in hkrati hitim jest še svoj kos kruha. Preden se naje in vse počistimo je ura že kakih 9.00-9.20. Po zajtrku obvezno previjanje, ker je vedno pokakana. Če je ok vreme gremo ven na dvorišče, jo dam v voziček in si prinesem kar bo treba pripravit za kosilo. Dam ji kaki list solate in ona “trebi” in gloda tisto solato, jaz med tem očistim in pripravim, kar bo pač tisti dan za jest. Če je dež, isto delamo notri, sedi v svojem stolu in “pomaga”. Od 10.00 do cca 11.00 smo v kuhinji, jaz kuham, ona se igra, dirka okoli, se pride pocartat… Potem ima malico (jogurt in podobno), previjem in gremo spat ob cca 11.30 (obvezno moram bit pri njej, ko spi, drugače se zbudi in je konec s spanjem – zato imam tudi zdajle čas tole pisat 🙈). Spi cca 1,5 do 2 uri. Ko se zbudi po potrebi še kaj dokončam v kuhinji in imamo kosilo. Po kosilu previjanje in ven na sprehod za cca 1,5 do 2 uri, potem se doma v dnevni na tleh skupaj igramo, gledamo knjigice (zdaj, ko se bo začelo močno sonce bomo igranje in sprehod časovno zamenjale). Tu vmes pride na vrsto še pop. malica in previjanje. Potem priprava večerje, večerja, kopanje, cartanje in okoli 20.00 spanje (pri njej sem dokler ne zaspi, cca 15 minut, potem grem brez težav v dnevno).

Moža sem v zgodbi izvzela, ker te zanimajo mamice. Ko je doma, se seveda z njo ogromno ukvarja in igra, jaz pa ta čas kaj pospravim, zrihtam perilo, skuham (včasih tudi na zalogo ali za naslednji dan), kaj urejam na vrtu… Ob sobotah z možem malo bolj generalno pospraviva po hiši, ali se kaj uredi zunaj (košnja recimo), drugače pa so vikendi pri nas pretežno uživancija.

Čas zase imava predvsem zvečer in občasno, ko se babica ponudi, da jo ona pelje na sprehod. Pa za rojstne dneve/kakšno posebno priložnost dobiva od babice in dedija varstvo, da greva ven jest 😄. S tem, da živimo v isti hiši z mojima staršema, ampak v popolnoma ločenem gospodinjstvu (se sicer kar družimo, nikoli pa ni mala sama z njima, razen, če se izrecno ponudita).

Kako to misliš, da daš otroka možu in ti kaj postoriš okoli hiše. Pa ti si ja nora. Tip ja hodi v službo potem pa mora še varuško špilat. Daj si ti lepo otroka tja ob vrtu na travo pa maš komot čas krompir okopavat.
Pa ob sobotah skupaj z možem generalko. Halo. Cele dneve ga ni doma. Zasvinja ne nič. Sedaj pa naj še za tabo in otrokom puca. Kaj pa te ti delaš cele dneve.
Tisto župo skuhaš, pa otroka preoblačiš 3x na dan.
Lepo te prosim.
On pa gara v službi za vas.
Ni čudno da gre svet v Q.
Zaj pa si misli da imaš sina. Cel dan v službi, dnar domov nosi pa še doma mora pucat za babami. Pa boljše za njega da je sam.

Prej so pa gledali v časopis ..in? Telefon je problem, ostalo je ok? Vsi potrebujemo odklop in nekaterim je telefon odklop. Karkoli že počnejo gor.

Mene mama ni peljala v park se igrat, smo šli sami na ulico in smo se znali zamotiti sami. So pazili starejši bratje/sestre ali sosedje na nas. Danes vidiš kam to pelje…mame s študenti na pogovorne ure, vpise… vsi prisesani na dojko do 30.leta in več. Nobene samostojnosti. Ne govorim za malčke do 3.leta, ma vsi starejši pa naj se kar znajdejo. Jim ne bo škodilo. Otrokom kronično manjka družba vrstnikov. Sproščena igra pred blokom, brez da morajo mame 3 sestanke sklicati, da se uskladijo z urniki ostalih.

Jaz sem rada na telefonu in me prav nič ne briga kaj si kdo misli, ko me vidi. Včasih delam stvari za službo, včasih iz dolgčasa, včasih sem v kontaktu s prijatelji… meni je super, da takšna tehnologija obstaja in jo imam možnost uporabljati. Zakaj bi se vračali v kameno dobo zaradi predsodkov nekaterih.. Otroci zrastejo lih tako. Ali dihaš namesto njih, ali jih pustiš, naj odkrivajo svet po svoje. Upam si trditi, da slednji celo bolje

Mogoče imaš pa samo ti smolo… Naj ti opišem svoj povprečen dan, pa presodi sam.

Mož dela en teden zjutraj (gre ob 5.00, pride cca 15.00 domov, če je na cesti vse ok), en teden popoldan (gre ob 13.00, pride ob 23.00). Vikende in praznike je načeloma doma.

Jaz sem trenutno doma, ker mi je pogodba o zaposlitvi potekla tik pred porodniško in mi je niso podaljšali, logično, kdo bi pa čakal eno leto na mlado mamico.. Do septembra, ko bo šla v vrtec (upam, da dobimo), niti ne bom iskala službe, ker je nimam kam dat v varstvo (hvala bogu imam od prej dovolj prihrankov za cca eno leto, ker sem računala na kaj takega – za vse tiste, ki vas srbi, da bi na tem mestu izpostavili, da živim na račun moža ipd. 😉). Stara sem 32.

Toliko za kontekst. Zdaj pa moj dan:

Moja 11,5 mesečna punčka ob cca 5.00 zjutraj spije flašo mleka, zaspi, se zbudi ob 7.00. Ker spi pri nama, sledi cartanje in igranje v postelji do cca 7.30. Potem jo previjem, umijem, oblečem in dam na tla med igrače. Ko je na tleh, se jaz na hitro oblečem, pospravim posteljo, ji natočim v lonček za pit. Ves čas v istem prostoru, včasih jo tudi 10× umes dvignem in pocartam, včasih ni treba. V kopalnico gre z mano, sedi na kahlici (jo uporablja namesto stolčka 🤦‍♀️) in gleda, kako se umivam, dam ji njeno ščetko, da si “umije” zobke, kar itak jaz dokončam. Vse to traja do cca 8.15, lahko se zavleče tudi do 8.30. Gremo v kuhinjo, kjer sedi na svojem stolčku, žuli kos kruha (drobi po tleh pretežno) in gleda, kako ji delam zajtrk. Če ima dober dan uspem sebi skuhat kavo (do večera jo ponavadi popijem 😂). Z žlico še ni pretirano spretna, zajtrkuje tako, da ima ona svojo žlico in packa po svoje, jaz jo pa hranim in hkrati hitim jest še svoj kos kruha. Preden se naje in vse počistimo je ura že kakih 9.00-9.20. Po zajtrku obvezno previjanje, ker je vedno pokakana. Če je ok vreme gremo ven na dvorišče, jo dam v voziček in si prinesem kar bo treba pripravit za kosilo. Dam ji kaki list solate in ona “trebi” in gloda tisto solato, jaz med tem očistim in pripravim, kar bo pač tisti dan za jest. Če je dež, isto delamo notri, sedi v svojem stolu in “pomaga”. Od 10.00 do cca 11.00 smo v kuhinji, jaz kuham, ona se igra, dirka okoli, se pride pocartat… Potem ima malico (jogurt in podobno), previjem in gremo spat ob cca 11.30 (obvezno moram bit pri njej, ko spi, drugače se zbudi in je konec s spanjem – zato imam tudi zdajle čas tole pisat 🙈). Spi cca 1,5 do 2 uri. Ko se zbudi po potrebi še kaj dokončam v kuhinji in imamo kosilo. Po kosilu previjanje in ven na sprehod za cca 1,5 do 2 uri, potem se doma v dnevni na tleh skupaj igramo, gledamo knjigice (zdaj, ko se bo začelo močno sonce bomo igranje in sprehod časovno zamenjale). Tu vmes pride na vrsto še pop. malica in previjanje. Potem priprava večerje, večerja, kopanje, cartanje in okoli 20.00 spanje (pri njej sem dokler ne zaspi, cca 15 minut, potem grem brez težav v dnevno).

Moža sem v zgodbi izvzela, ker te zanimajo mamice. Ko je doma, se seveda z njo ogromno ukvarja in igra, jaz pa ta čas kaj pospravim, zrihtam perilo, skuham (včasih tudi na zalogo ali za naslednji dan), kaj urejam na vrtu… Ob sobotah z možem malo bolj generalno pospraviva po hiši, ali se kaj uredi zunaj (košnja recimo), drugače pa so vikendi pri nas pretežno uživancija.

Čas zase imava predvsem zvečer in občasno, ko se babica ponudi, da jo ona pelje na sprehod. Pa za rojstne dneve/kakšno posebno priložnost dobiva od babice in dedija varstvo, da greva ven jest 😄. S tem, da živimo v isti hiši z mojima staršema, ampak v popolnoma ločenem gospodinjstvu (se sicer kar družimo, nikoli pa ni mala sama z njima, razen, če se izrecno ponudita).
[/i]

Kako to misliš, da daš otroka možu in ti kaj postoriš okoli hiše. Pa ti si ja nora. Tip ja hodi v službo potem pa mora še varuško špilat. Daj si ti lepo otroka tja ob vrtu na travo pa maš komot čas krompir okopavat.
Pa ob sobotah skupaj z možem generalko. Halo. Cele dneve ga ni doma. Zasvinja ne nič. Sedaj pa naj še za tabo in otrokom puca. Kaj pa te ti delaš cele dneve.
Tisto župo skuhaš, pa otroka preoblačiš 3x na dan.
Lepo te prosim.
On pa gara v službi za vas.
Ni čudno da gre svet v Q.
Zaj pa si misli da imaš sina. Cel dan v službi, dnar domov nosi pa še doma mora pucat za babami. Pa boljše za njega da je sam.
[/quote]

Hahaha, ja bolse, da je res 😂😂😂🙈🙈

Ti si pa totalno zgrešila point. Bo zarad emša verjeten …

Ti si pa totalno zgrešila point. Bo zarad emša verjeten …
[/quote]

Watch your mouth, sine… prav nič nisem zgrešila pointa. Imam brata, ki mi isto blodi že več let, samo zato ker rabi izgovor, da ne prevzame odgovornosti za družino, ki si jo želi a… Vse ženske so slabe, take in take, samo se lišpajo, samo na fb, otroke zanemarjajo, pijejo, kadijo, žurajo…blablabla. Pa s kom se vi to družite, da je tako? Pri 30ih so taki primeri res redki, pol se je pa res ta vprašat kaj vas to za ene ženske privlačijo?!

In ja, otroci so tudi od moškega, zato služba gor al dol se z njimi mora ukvarjati. Seveda nima počitka in prostega časa za neumnosti potem. A to je ta luksuz, ki se mu kot starš odrečeš za 1000 drugih trenutkov, ki ti pomenijo vse. Otroški smeh, opazovati ga kako raste in pobira tvoje fore, kako pametni in napredni so, ko te objame, da ljubčka in ti reče da te ima najraje na svetu… taki in podobni neprecenljivi trenutki, ki so smisel življenja in so vredni vseh sivih las in podočnjakov.

Ne valite krivde na telefone. Man up in če si družino želiš, se za to potrudi.

Vsi visite na telefonih ves čas in o tem razpravljate na telefonih seveda, najbolj pa to očitate mamicam, ki so vsaj 1000 stvari naredile tisti dan in zdaj jim ne bi privoščili niti 5min življenja. Če še ne veste se popkovina z otrokom prereže ob porodu. Mama je v tem trenutku oddelala svoje. Sedaj so na vrsti še vsi ostali. S telefonom v rokah ali brez. Važno, da je delo narejeno.

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close