ali lahko ob ločitvi partner zahteva tvojo dediščino
Ne, dediščina ni stvar delitve premoženja. Je samo od tistega, ki je to dobil.
Pri darilih pa ni tako enostavno. Načeloma tudi darila niso stvar delitve, vendar pa samo tista, kjer so to tudi opredelili kot darilo- mora biti darilna pogodba in to v 15 dneh od takrat, ko je bilo darilo dobljeno.
Sicer je potem stvar odvetnikov, videla sem že take in drugačne zaključke. Ampak je pa kar velika možnost, da se tako darilo šteje kot premoženje obeh partnerjev, saj se velikokrat lahko zaključi, da je bilo “darilo”, ponavadi gre za denar, dano za rešitev stanovanjskih težav obeh.
Če pa se zaključi, da je bilo darilo dano samo enemu partnerju (recimo od njegovih staršev), kar je porabil za nakup avta, recimo, s katerim se je samo on vozil, saj je imela partnerica drugo vozilo, se pa lahko tudi v tem primeru šteje kot darilo in ni stvar delitve premoženja.
Ampak kot rečeno, odvisno od primera do primera.
Hvala za tole. Še nekaj me zanima: če v času zakona dobiš od starih staršev (še živih) parcelo, ali lahko partner v primeru ločitve zahteva del? Če imaš vse na papirjih, vse urejeno, v zk?
[/quote]
Še enkrat:
Podedovano se ob ločitvi ne deli. Če pa recimo živita v podedovani hiši, lahko uveljavlja kakšna vlaganja v hišo in podobno.
Če ti bo lažje verjet, imam pravni faks. 🙂
sicer pa boš itak rabila odvetnika.
Kaj pa v primeru, ko je edn od partnerjev dobival/si kupoval s sosponzoriranjem drugega partnerja – oziroma so bila “darilo” seveda v zakonu – pa je teh ur za nekje za25 – 30k eur. Denar za to je šel iz obeh plač, ej bilo dogovorjeno darilo. Si videla/slišela tudi kak tak primer in kako se je izšlo na konciu ? 🙂 Ker na drugi strani pa ni nobene “protiuteži” v takem znesku glede daril, da bi se to lahko na sodišču “poglihalo”. Seveda je v tem primeru tedenca deljenja 50/50, oziroma upoštevanje , da je bilo sofinancirano enakopravno 🙂 – jasno, gre za ročne ure, ki imajo z leti še naraščujočo vrednost, so dobra naložba za obdarjenega , da ne bo pomote 🙂 Hvala!
Kaj pa v primeru, ko je edn od partnerjev dobival/si kupoval s sosponzoriranjem drugega partnerja – oziroma so bila “darilo” seveda v zakonu – pa je teh ur za nekje za25 – 30k eur. Denar za to je šel iz obeh plač, ej bilo dogovorjeno darilo. Si videla/slišela tudi kak tak primer in kako se je izšlo na konciu ? 🙂 Ker na drugi strani pa ni nobene “protiuteži” v takem znesku glede daril, da bi se to lahko na sodišču “poglihalo”. Seveda je v tem primeru tedenca deljenja 50/50, oziroma upoštevanje , da je bilo sofinancirano enakopravno 🙂 – jasno, gre za ročne ure, ki imajo z leti še naraščujočo vrednost, so dobra naložba za obdarjenega , da ne bo pomote 🙂 Hvala!
[/quote]
Ja, tudi tukaj so stvari lahko kar komplicirane. Načeloma je tako, da se manjša darila ne vračajo, vendar pa se morajo darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, vrniti in sicer v tistem stanju, v katerem so v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. Se pravi, če se je medtem vrednost darila povečala, se šteje vrednost ob času razveze.
Je pa tukaj seveda veliko manevrskega prostora, kaj to pomeni “darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca”. Če je bil bivši torej bogataš, ki mu 20 tisočakov ne pomeni veliko, bi lahko odvetnik dosegel, da tega ni treba vračati. Če pa je po drugi strani to zanj bilo veliko denarja, je vračilo potrebno.
Ampak če gre za dvojico, ki ni posebno bogata in je to darilo zanju nesorazmerno z njunim premoženjskim stanjem, bi se zadeve morale deliti na pol, sploh če je šlo za darila kupljena iz obeh plač. Priporočam pa seveda, da vložite predlog za delitev skupnega premoženja na sodišče, če se le lahko dogovorita. Še bolje pa sporazumna delitev v obliki notarskega zapisa.
Če se eden od vaju ne strinja, bo moral na sodišče, kar pa je izredno dolgotrajna zadeva.
Hvala za tole. Še nekaj me zanima: če v času zakona dobiš od starih staršev (še živih) parcelo, ali lahko partner v primeru ločitve zahteva del? Če imaš vse na papirjih, vse urejeno, v zk?
[/quote]
Ne bi smelo biti težav, če je vse črno na belem. Torej če je bila narejena darilna pogodba ali npr. pogodba o dosmrtnem preživljanju. Torej v tem primeru partner tega premoženja ne more zahtevati v primeru ločitve.
Seveda pa gre za drugo zadevo, če se je na tej parceli v času trajanja zveze gradilo, če je tudi partner vlagal, če se je vrednost parcele zato bistveno spremenila itd.
Ja, tudi tukaj so stvari lahko kar komplicirane. Načeloma je tako, da se manjša darila ne vračajo, vendar pa se morajo darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, vrniti in sicer v tistem stanju, v katerem so v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. Se pravi, če se je medtem vrednost darila povečala, se šteje vrednost ob času razveze.
Je pa tukaj seveda veliko manevrskega prostora, kaj to pomeni “darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca”. Če je bil bivši torej bogataš, ki mu 20 tisočakov ne pomeni veliko, bi lahko odvetnik dosegel, da tega ni treba vračati. Če pa je po drugi strani to zanj bilo veliko denarja, je vračilo potrebno.
Ampak če gre za dvojico, ki ni posebno bogata in je to darilo zanju nesorazmerno z njunim premoženjskim stanjem, bi se zadeve morale deliti na pol, sploh če je šlo za darila kupljena iz obeh plač. Priporočam pa seveda, da vložite predlog za delitev skupnega premoženja na sodišče, če se le lahko dogovorita. Še bolje pa sporazumna delitev v obliki notarskega zapisa.
Če se eden od vaju ne strinja, bo moral na sodišče, kar pa je izredno dolgotrajna zadeva.
[/quote]
Najlepša hvala za odgovor.
V tem primeru gre tudi za to, da darila nasprotnega partnerja v vseh letih nikoli niso dosegla vsote teh ur, kupljenih iz skunega premoženja ( iz prihodkov obeh ).
Tukaj ne gre za bogataša – je oseba naredila kar lepo kariero v zakonu – sta obe osebi stopili v zakon na enakovrednem nivoju, nobeden d njiju ni imel več, zato ni bil noben “bogataš”… Tdu to se mora upoštevati. Eden od partnerjev se je pazavetno odrekal boagitm darilom v takih vrednostih.
Jasno, da bo šlo za sodni proces, noben problem. Pošteno, kot je po zakonu. Ker drugače z druge strani ni možno – noben dogovor, noben sporazum 🙂
Tukaj je vprašanje, kaj pomeni “preden je otrok stopil v zakon”, ker namreč ne samo zakon, šteje se tudi izvenzakonska zveza, ki je bila lahko že pred vstopom v zakon. Če pa je bil otrok takrat samski, se to darilo ne šteje v ločitveno maso, saj gredo tja samo zadeve, ki so pridobljene v času trajanja zakonske zveze ali izvenzakonske skupnosti.
Zakomplicira se, če je v stanovanje vlagal tudi partner oz. če je stanovanje v tem času bistveno pridobilo na vrednosti zaradi teh vlaganj. V najboljšem primeru za vas se odštejejo vlaganja zakonca, koliko je torej dejansko vložil, če ima račune itd.. Najbolje se je v teh primerih sporazumeti, če se le da.
Najlepša hvala za odgovor.
V tem primeru gre tudi za to, da darila nasprotnega partnerja v vseh letih nikoli niso dosegla vsote teh ur, kupljenih iz skunega premoženja ( iz prihodkov obeh ).
Tukaj ne gre za bogataša – je oseba naredila kar lepo kariero v zakonu – sta obe osebi stopili v zakon na enakovrednem nivoju, nobeden d njiju ni imel več, zato ni bil noben “bogataš”… Tdu to se mora upoštevati. Eden od partnerjev se je pazavetno odrekal boagitm darilom v takih vrednostih.
Jasno, da bo šlo za sodni proces, noben problem. Pošteno, kot je po zakonu. Ker drugače z druge strani ni možno – noben dogovor, noben sporazum 🙂
[/quote]
Jah, v tem primeru bo nekaj časa trajalo. Znajo pa se te zadeve tudi zakomplicirati, velikokrat je treba dokazati, da so navedeni predmeti, ki so bili dani v dar, presegli običajno obdarovanje med zakoncema. Kaj je zdaj “običajno obdarovanje med zakoncema” je tudi predmet razprave. Skratka, kar nekaj je takih stvari, ki se znajo na sodišču obrniti tako ali drugače. Srečno!
Tukaj je vprašanje, kaj pomeni “preden je otrok stopil v zakon”, ker namreč ne samo zakon, šteje se tudi izvenzakonska zveza, ki je bila lahko že pred vstopom v zakon. Če pa je bil otrok takrat samski, se to darilo ne šteje v ločitveno maso, saj gredo tja samo zadeve, ki so pridobljene v času trajanja zakonske zveze ali izvenzakonske skupnosti.
Zakomplicira se, če je v stanovanje vlagal tudi partner oz. če je stanovanje v tem času bistveno pridobilo na vrednosti zaradi teh vlaganj. V najboljšem primeru za vas se odštejejo vlaganja zakonca, koliko je torej dejansko vložil, če ima račune itd.. Najbolje se je v teh primerih sporazumeti, če se le da.
[/quote]
Hvala za informacijo.
Kaj pa, če v tem zakonu ni otrok, partner pa v 10 letih ni vložil centa v skupno gospodinjstvo, ker je bil brezposelen ves čas zakona? Je torej živel pri partnerju, ki so mu starši z darilno pogodbo dali stanovanje, potem pa ga je ta partner živel celih 10 let.
Lp in še enkrat hvala za prijaznost.
Tukaj je vprašanje, kaj pomeni “preden je otrok stopil v zakon”, ker namreč ne samo zakon, šteje se tudi izvenzakonska zveza, ki je bila lahko že pred vstopom v zakon. Če pa je bil otrok takrat samski, se to darilo ne šteje v ločitveno maso, saj gredo tja samo zadeve, ki so pridobljene v času trajanja zakonske zveze ali izvenzakonske skupnosti.
Zakomplicira se, če je v stanovanje vlagal tudi partner oz. če je stanovanje v tem času bistveno pridobilo na vrednosti zaradi teh vlaganj. V najboljšem primeru za vas se odštejejo vlaganja zakonca, koliko je torej dejansko vložil, če ima račune itd.. Najbolje se je v teh primerih sporazumeti, če se le da.
[/quote]
Če hči dobi z darilno pogodbo stanovanje od staršev, ne glede ali je bila samska ali že v zakonu, je to stanovanje vedno posebno premoženje hčerke in tudi ob ločitvi tako ostane, saj to ni skupno premoženje, ki se je pridobilo v času trajanja zakona.
V primeru, da pa je v to stanovanje partner tudi vlagal, tudi v tem primeru stanovanje še vedno ostane njej in ne gre v skupno ločitveno maso, saj gre za njeno posebno premoženje. Partner lahko zahteva le vlaganja v to nepremičnino oz. stanovanje, pa še to le polovico zmanjšano z amotizacijo. Nakup opreme in pohištva za stanovanje se ne šteje za vlaganja v nepremičnino. Kajti to so posamezni kosi pohištva, tehnični aparati, ki jih seveda lahko odnese s seboj, katere je on kupil.
Torej se v tvojem primeru nimaš kaj bati.
Če pa starši, dajo stanovanje recimo kot poročno darilo obema, je to potem tako zapisano tudi v ZK od vsakega 1/2 in se tako tudi deli ob ločitvi. Ob ločitvi pa lahko straši tudi zahtevajo razveljavidev poroćnega darila v obliki darilne pogodbe obema zakoncema, saj zakonca nista izpolnila tistega, kar je darovalec od njiju pričakova in čemur je bilo tudi namenjeno poročno darilo, njunemu zakonskemu življenju.
Če kdo od partnerjev dobi v roke denar za nakup skupnega stanovanja in reštev stanovanjskega problema, je najbolje, da se že ob nakupu oziroma v kupoprodajni pogodbi v obliki ulomka določi solastniški sorazmerni delež glede na vložek vsakega zakonca. In tako se tudi solastniški delež v piše v ZK.
Če pa denar izročiš hčerki v obliki darilne pogodbe pri notarju imaš sicer dodatne stroške in še davek plačaš. V tem primeru pa Imaš dokument in je črno na belem napisano, da je to tvoje posebno premoženje. Ne gre pa pozabit, da se vsaka darilna pogodba šteje v maso dedovanja, ko umrejo starši in se deli med vse brate in sestre, kar zna biti kasneje po mnogih letih spet problem, ko je treba koga izplačat.
Hvala za informacijo.
Kaj pa, če v tem zakonu ni otrok, partner pa v 10 letih ni vložil centa v skupno gospodinjstvo, ker je bil brezposelen ves čas zakona? Je torej živel pri partnerju, ki so mu starši z darilno pogodbo dali stanovanje, potem pa ga je ta partner živel celih 10 let.
Lp in še enkrat hvala za prijaznost.
[/quote]
Teoretično bi lahko dokazoval, da je npr. on skrbel za gospodinjstvo (kuhal, čistil itd.) in bi hotel neke vrste odškodnino za ta leta. Oz. če je še vedno brezposelen, bi lahko uveljavljal preživnino. Seveda so tudi pogoji za pridobitev preživnine, ali je bil nezaposlen po svoji krivdi ali morda zaradi bolezni itd. Zelo težko se bo takega partnerja kar “odkrižati”, najmanj kar po mojih izkušnjah zahtevajo, je preživnina. Dokazujejo, da so bili brezposelni ne po svoji krivdi. Tukaj se pa spet zaplete, če ima tak človek kakšna zdravniška dokazila ipd.
Drugače pa se ob ločitvi premoženje deli na skupno (kar sta ustvarila z delom med zvezo) in posebno (kar je imel zakonec že prej- npr. to stanovanje). Iz tega skupnega dela bi potem lahko partner zahteval nek delež, če bi ga lahko dokazoval z gospodinjskimi opravili itd. oz. če je še naprej nepreskrbljen, bi zahteval preživnino. Posebno premoženje- samo stanovanje, pa ne bi bilo predmet delitve v vašem primeru.
Upam, da sem razumljivo napisala.
Jebemliga da bi se še dediščina ob ločitvi delila na pol potem pa vzamem zakon v svoje roke.
Ponavadi je ženska tista ,ki na take in drugačne fore hoče na vsak način je b at bivšega partnerja in ga izmolsti na vse možne načine.
Podobna zgodba je ko eden od zakoncev prej umre in se otroci začnejo grebsti za pokojnikovo dediščino.
Teoretično bi lahko dokazoval, da je npr. on skrbel za gospodinjstvo (kuhal, čistil itd.) in bi hotel neke vrste odškodnino za ta leta. Oz. če je še vedno brezposelen, bi lahko uveljavljal preživnino. Seveda so tudi pogoji za pridobitev preživnine, ali je bil nezaposlen po svoji krivdi ali morda zaradi bolezni itd. Zelo težko se bo takega partnerja kar “odkrižati”, najmanj kar po mojih izkušnjah zahtevajo, je preživnina. Dokazujejo, da so bili brezposelni ne po svoji krivdi. Tukaj se pa spet zaplete, če ima tak človek kakšna zdravniška dokazila ipd.
Drugače pa se ob ločitvi premoženje deli na skupno (kar sta ustvarila z delom med zvezo) in posebno (kar je imel zakonec že prej- npr. to stanovanje). Iz tega skupnega dela bi potem lahko partner zahteval nek delež, če bi ga lahko dokazoval z gospodinjskimi opravili itd. oz. če je še naprej nepreskrbljen, bi zahteval preživnino. Posebno premoženje- samo stanovanje, pa ne bi bilo predmet delitve v vašem primeru.
Upam, da sem razumljivo napisala.
[/quote]
V tem primeru je on dobil svoja gospodinjska dela, če bi jih lahko dokazoval, že preplačana, saj je partnerica s svoko plačo preživljala njega, mu dajala streho, on pa je recimo to vračal z gospodinjskimi deli. Tko, da s tem zahtevkom ne bo nič.
S preživnino pa tudi nič.
Če kdo od partnerjev dobi v roke denar za nakup skupnega stanovanja in reštev stanovanjskega problema, je najbolje, da se že ob nakupu oziroma v kupoprodajni pogodbi v obliki ulomka določi solastniški sorazmerni delež glede na vložek vsakega zakonca. In tako se tudi solastniški delež v piše v ZK.
Če pa denar izročiš hčerki v obliki darilne pogodbe pri notarju imaš sicer dodatne stroške in še davek plačaš. V tem primeru pa Imaš dokument in je črno na belem napisano, da je to tvoje posebno premoženje. Ne gre pa pozabit, da se vsaka darilna pogodba šteje v maso dedovanja, ko umrejo starši in se deli med vse brate in sestre, kar zna biti kasneje po mnogih letih spet problem, ko je treba koga izplačat.
[/quote]
Ja, če se določi že v kupopr. pogodbi sorazmerni delež obeh partnerjev, je to smiselno edino, če je ta delež kolikor toliko enakovreden. Drugače pa, če je bila nepremičnina kupljena v času trajanja zveze, se jo itak šteje med skupno maso ob morebitni ločitvi in ne igra velike vloge, če v pogodbi piše, da je npr. en partner lastnik ene tretjine, drugi pa dveh tretjin. Kljub temu bo deljena na pol. Tudi če je med trajanjem zveze nepremičnina kupljena samo s strani enega zakonca (ki ima recimo veliko boljšo plačo in je tudi vzel kredit) in celo pisana samo nanj, bo ob morebitni ločitvi nepremičnina vseeno razdeljena na polovico. Obstajajo izjeme, vendar niso omembe vredne. Nikoli se ne šteje samo finančnih sredstev, pač pa vedno tudi vložek v obliki dela, gospodinjstva itd.
Glede darilne pogodbe je pa seveda res, da se lahko izpodbija oz. šteje v dedno maso, zato pa je prav, da se že pred darili starši pogovorijo z vsemi otroci in se sporazumno odločijo glede morebitnih daril- najboljše vsem približno enako.
V tem primeru je on dobil svoja gospodinjska dela, če bi jih lahko dokazoval, že preplačana, saj je partnerica s svoko plačo preživljala njega, mu dajala streho, on pa je recimo to vračal z gospodinjskimi deli. Tko, da s tem zahtevkom ne bo nič.
S preživnino pa tudi nič.
[/quote]
Eh, ne gleda se vedno na tak način, posebej, če je partner brez sredstev preživljanja. Ponavadi se poskuša doseči, da ni eden od partnerjev po ločitvi popolnoma brez sredstev in če bi drugi partner, ne da bi sebe ogrožal, lahko zagotovil nek dohodek drugemu, se tako dosodi. Žal, vem, da ni vedno fer, ampak taka je praksa.
Eh, ne gleda se vedno na tak način, posebej, če je partner brez sredstev preživljanja. Ponavadi se poskuša doseči, da ni eden od partnerjev po ločitvi popolnoma brez sredstev in če bi drugi partner, ne da bi sebe ogrožal, lahko zagotovil nek dohodek drugemu, se tako dosodi. Žal, vem, da ni vedno fer, ampak taka je praksa.
[/quote]
Ob ločitvi dobi svoje, recimo polovico prihranjenih denarnih sredstev, še pol pohištva lahko odnese, čeprav ni niti centa prispeval…. ne more pa po ločitvi dobivat preživnino do svoje smrti, ker ni zakonske podlage zato.
Mene pa zanima, kdaj se zacne steti zunajzakonska zveza. Od dneva, ko se partnerja spoznata ? Kaj je mejnik ce ni poroke? Kaj ce zenska v casu veze kupi stanovanje, odplacuje kredit, vse stroske, moski sicer dela v svoji firmi, vendar dohodka nima. Sedaj zahteva 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} trzne vrednosti stanovanja, ceprav je stanovanje pod hopoteko in odplacana slaba polovica hipoteke? Iz stanivanja je odpeljal vse, kar je kupil na firmo in kar je kupil on osebno. Pa se tretje… bivsi zahteva, da se darilo denar za obnovo stanivanja s strani moji starsev deli na polovico, denar njegovih starsev za obnovo pa je bilo darilo samo za njega in se ne deli.
Ne bi smelo biti težav, če je vse črno na belem. Torej če je bila narejena darilna pogodba ali npr. pogodba o dosmrtnem preživljanju. Torej v tem primeru partner tega premoženja ne more zahtevati v primeru ločitve.
Seveda pa gre za drugo zadevo, če se je na tej parceli v času trajanja zveze gradilo, če je tudi partner vlagal, če se je vrednost parcele zato bistveno spremenila itd.
[/quote]
če je temu tako potem gre pa tudi to na polovico kar je na bančnem računu
če je temu tako potem gre pa tudi to na polovico kar je na bančnem računu
[/quote]
seveda -in enako vse vplačana življenska, rentna ali kakršnakoli druga zavarovanja, delnice, obveznice, vrednostni papirji, nakupi in prodaja podjetij, karkoli v času trajanja zakona…… Sploh, ko je več kot očitno, da ena oseba ni živela na račun druge in ko se je ena oseba namerno šla finančno prevaro v zakonu
Forum je zaprt za komentiranje.