kriza pri odvajanju od sladkorja
S 1.1. sem prenehala s sladkorjem v čisti obliki, ne jem več sladkarij. Je kdo tudi prenehal s sladkorjem? Je bila kakšna kriza in približno kdaj , po kolikih dneh je nastopila? Mene malo grabi želja po sladkem, ampak zaenkrat kar uspešno vztrajam. Morala sem pa to narediti zaradi počutja, ker so mi sladke stvari naredile slabo počutje..ampak ko so tako dobre..Vaše izkušnje, če jih imate, prosim..
Jaz sem namesto sadja zacela jesti fizolaste oreske (cashew nuts) ali dried jackfruit (izgleda ko chips, pa ni chips 😀 – to je ko jabolcni chips, a ni ocvrto, je le suho). Ne vem, kako se rece po slovensko jackfruit. Je pa ta chips prav bozanski. Yummy, yummy! 🙂 Pa tudi ta shaddock ali pomelo (zal tudi za tega ne vem, kako se rece po slovensko) je zelo okusen. Se da veliko jesti namesto sladkorja. 🙂
Presne tortice so brez sladkorja, sladkane samo z datlji (se dobijo tudi taki, ki niso dodatno sladkani). V bistvu si jih lahko pripraviš tudi doma, recepti so na netu. Ali kakavove kroglice, prav tako iz datljev.
Oreški so dobro nadomestilo, samo ne smeš pretiravat. Potem navadni jogurt/skuta z banano, za posebno priložnost sadno solato s smetano … Jej čim bolj polnovredno, kakovostno hrano tudi sicer.
Sicer ne vem, ali je to dolgoročno vzdržno, kar nameravaš, obstajajo tudi boljše vrste sladkorja, ki se počasneje presnavljajo in ne povzročajo insulinskega šoka telesu. Med, potem razni sirupi, tudi kokosov sladkor je precej boljši. Začni si sama pripravljat slaščice, uporabljaj čim več polnovredne moke, pa seveda kakovostno maščobo, če je treba, ne kupovat štacunskega sranja, v katerega dajo same najcenejše surovine.
Tudi jaz sem se enkrat to šla. In sem prenehala. Zakaj? Ko mi je manjkalo nekaj sladkega, sem to seveda poskušala s čim nadomestiti. Pa sem pojedla jabolko. Želja ni minila. Popila vodo. Želja ni minila. Pojedla pest oreščkov. Želja še vedno ni minila. Popila kavo. Še vedno nič. Pojedla še banano. Želja še kar vztrajala. Pojedla mandarino. Nič. Si drznila vzeti suho slivo, ki je ja vsaj malo sladka. Še vedno mi je nekaj manjkalo. In na koncu mi je prekipelo in sem pojedla napolitanko, pa je bil mir. V tem času odvajanja od sladkorja (pa sem se kar nekaj časa trudila, ene tri mesece ali še več) sem se zaradi tega zelo zredila, saj sem kar naprej nekaj glodala, da bi ubila željo po sladkem. Zato sem s to bedarijo prenehala in raje pojem tist piškot ob kavi in je potem mir, kakor pa da izpraznem hladilnik nekih kao zdravih prigrizkov, ki imajo prav tako kalorije. Pridobljeni kilogrami so nazaj skopneli, prav tako nisem več sitna in živčna od stalnega razmišljanja, kako naj se zamotim, da bo želja minila. Ker vse to sekiranje in žvečenje nadomestkov mi je naredilo več škode kakor tist ubogi piškot na dan. Včasih dva. 🙂 Evo, taka je moja izkušnja.
Tudi jaz sem se enkrat to šla. In sem prenehala. Zakaj? Ko mi je manjkalo nekaj sladkega, sem to seveda poskušala s čim nadomestiti. Pa sem pojedla jabolko. Želja ni minila. Popila vodo. Želja ni minila. Pojedla pest oreščkov. Želja še vedno ni minila. Popila kavo. Še vedno nič. Pojedla še banano. Želja še kar vztrajala. Pojedla mandarino. Nič. Si drznila vzeti suho slivo, ki je ja vsaj malo sladka. Še vedno mi je nekaj manjkalo. In na koncu mi je prekipelo in sem pojedla napolitanko, pa je bil mir. V tem času odvajanja od sladkorja (pa sem se kar nekaj časa trudila, ene tri mesece ali še več) sem se zaradi tega zelo zredila, saj sem kar naprej nekaj glodala, da bi ubila željo po sladkem. Zato sem s to bedarijo prenehala in raje pojem tist piškot ob kavi in je potem mir, kakor pa da izpraznem hladilnik nekih kao zdravih prigrizkov, ki imajo prav tako kalorije. Pridobljeni kilogrami so nazaj skopneli, prav tako nisem več sitna in živčna od stalnega razmišljanja, kako naj se zamotim, da bo želja minila. Ker vse to sekiranje in žvečenje nadomestkov mi je naredilo več škode kakor tist ubogi piškot na dan. Včasih dva. 🙂 Evo, taka je moja izkušnja.
[/quote]
En res dober piškot zaleže več kot cela škatla slabih. Mene je včeraj streznilo pomerjanje kopalk. Čokolade so začasno romale v smeti. Kako bo danes pa ne vem.
Meni pomaga jabolko. Ampak mora biti res dobro, sočno jabolko. Pa narežem si ga na koščke in do takrat, ko vse koščke počasi poglodam, me ponavadi mine. Včasih si pa spečem piškotke iz banan, orehov in ovsenih kosmičev (če daš še kakšno rozino zraven, so pa sploh sladki). Iz teh sestavin narediš tako maso, da jo lahko oblikuješ v kroglice, ki jih potem sploščiš in pečeš 10 minut. nstane super “sladkarija”.
Tudi jaz sem se enkrat to šla. In sem prenehala. Zakaj? Ko mi je manjkalo nekaj sladkega, sem to seveda poskušala s čim nadomestiti. Pa sem pojedla jabolko. Želja ni minila. Popila vodo. Želja ni minila. Pojedla pest oreščkov. Želja še vedno ni minila. Popila kavo. Še vedno nič. Pojedla še banano. Želja še kar vztrajala. Pojedla mandarino. Nič. Si drznila vzeti suho slivo, ki je ja vsaj malo sladka. Še vedno mi je nekaj manjkalo. In na koncu mi je prekipelo in sem pojedla napolitanko, pa je bil mir. V tem času odvajanja od sladkorja (pa sem se kar nekaj časa trudila, ene tri mesece ali še več) sem se zaradi tega zelo zredila, saj sem kar naprej nekaj glodala, da bi ubila željo po sladkem. Zato sem s to bedarijo prenehala in raje pojem tist piškot ob kavi in je potem mir, kakor pa da izpraznem hladilnik nekih kao zdravih prigrizkov, ki imajo prav tako kalorije. Pridobljeni kilogrami so nazaj skopneli, prav tako nisem več sitna in živčna od stalnega razmišljanja, kako naj se zamotim, da bo želja minila. Ker vse to sekiranje in žvečenje nadomestkov mi je naredilo več škode kakor tist ubogi piškot na dan. Včasih dva. 🙂 Evo, taka je moja izkušnja.
[/quote]
Evo točno tako…POSLUŠATI JE TREBA SVOJE TELO!!!
Sama imam ZELO rada sladko, ampak…sem se naučila poslušati svoje telo. Ko so lačne samo oči…jih gladko malo ignoriram…ko pa je potreba po sladkem neobvladljiva (v času PMS-ja). pa si privoščim čokolado.
Potreben je pa čas ali zrelost, da prideš do tega da…ni vse kar propagirajo da je ah in oh in sploh, res tako zelo dobro za naše telo…da je naše telo zelo zelo pameten sistem, ki nam daje jasne signale kaj kdaj potrebuje…le poslušati in slišati ga moramo.
Sami si pripravimo sladkarije, pa brez moke z glutenom.
Z ovsenimi kosmiči, tudi kruh.
Vanj narežemo rozine, suhe slive, fige, vse, kar najdemo v shrambi. Dodamo še žlico, žličko kokosovega masla, po želji mlete rožiče. Po želji cimet, klinčke idr.gvirce.
Uporabljamo pravi kakav za domačo čokolado.
Od tega se ne zredimo, se nasitimo, nimamo sladkornega napada. Suho sadje ne zakisa, temveč alkalizira, okus božanski.
Na tem kokosovem maslu si pripravljamo tudi sadne džeme, v raztopljenem maslu spražimo že narezano sadje, ki nam ostaja ali ga nismo pojedli. Se enako fobro ohrani kot želirano.
Največ cukra se pretvori iz OH, mok. Šele z uporabo mok, ki nimajo glutena, bomo zmanjšali vnos ladkornega stresa v telo. Tudi testenine so v tej skupini, ne le kruh, peciva, sladkarije.
Zamenjamo le sestavine, kjer pa so izločeni vsi škodljivi aditivi, od barvil, do ojačevalcev okusov, stabilizatorjev.
Tudi jaz sem se enkrat to šla. In sem prenehala. Zakaj? Ko mi je manjkalo nekaj sladkega, sem to seveda poskušala s čim nadomestiti. Pa sem pojedla jabolko. Želja ni minila. Popila vodo. Želja ni minila. Pojedla pest oreščkov. Želja še vedno ni minila. Popila kavo. Še vedno nič. Pojedla še banano. Želja še kar vztrajala. Pojedla mandarino. Nič. Si drznila vzeti suho slivo, ki je ja vsaj malo sladka. Še vedno mi je nekaj manjkalo. In na koncu mi je prekipelo in sem pojedla napolitanko, pa je bil mir. V tem času odvajanja od sladkorja (pa sem se kar nekaj časa trudila, ene tri mesece ali še več) sem se zaradi tega zelo zredila, saj sem kar naprej nekaj glodala, da bi ubila željo po sladkem. Zato sem s to bedarijo prenehala in raje pojem tist piškot ob kavi in je potem mir, kakor pa da izpraznem hladilnik nekih kao zdravih prigrizkov, ki imajo prav tako kalorije. Pridobljeni kilogrami so nazaj skopneli, prav tako nisem več sitna in živčna od stalnega razmišljanja, kako naj se zamotim, da bo želja minila. Ker vse to sekiranje in žvečenje nadomestkov mi je naredilo več škode kakor tist ubogi piškot na dan. Včasih dva. 🙂 Evo, taka je moja izkušnja.
[/quote]
Hvala bogu, da še obstajajo ljudje z zdravo kmečko pametjo.
Zmernost, punce, samo zmernost vas po pripeljala do rezultatov, ne pa omejevanja in prepovedi.
Bravo zate!
Mislim, ti si pa nanizala toliko nesmislov, da sploh ne vem, kje začeti.
Gluten je beljakovina in če se kaj v telesu ne pretvori v sladkor so to beljakovine. Moke brez glutena vsebujejo kvečjemu več OHjev, kot moke z glutenom. Se pravi je vnos sladkornega stresa v telo (karkoli naj bi to že pomenilo) pri brezglutenskih mokah kvečjemu večji.
Suho sadje vsebuje od 40 do 70 g sladkorja na 100 g, odvisno od vrste.
Kaj misliš, da se zgodi s tem sladkorjem, ko vstopi v telo? Oz. zakaj bi se ta sladkor v telesu obnašal drugače kot navaden sladkor?
Kaj točno je v suhem sadju, da se od njega ne redimo?
Če vnesemo več kot porabimo, se zredimo.
Mislim, ti si pa nanizala toliko nesmislov, da sploh ne vem, kje začeti.
Gluten je beljakovina in če se kaj v telesu ne pretvori v sladkor so to beljakovine. Moke brez glutena vsebujejo kvečjemu več OHjev, kot moke z glutenom. Se pravi je vnos sladkornega stresa v telo (karkoli naj bi to že pomenilo) pri brezglutenskih mokah kvečjemu večji.
Suho sadje vsebuje od 40 do 70 g sladkorja na 100 g, odvisno od vrste.
Kaj misliš, da se zgodi s tem sladkorjem, ko vstopi v telo? Oz. zakaj bi se ta sladkor v telesu obnašal drugače kot navaden sladkor?
Kaj točno je v suhem sadju, da se od njega ne redimo?
Če vnesemo več kot porabimo, se zredimo.
[/quote]
No, v sadju je fruktoza, ki se presnavlja nekoliko ugodneje od saharoze.
Problem dodanega sladkorja so predvsem živila, ki ga vsebujejo, ker poleg sladkorja vsebujejo tudi najslabše in najcenejše sestavine. Govorimo o industrijskih piškotih, čokoladah, pecivu. Če pečemo doma, pa magari iz navadne moke, sladkorja in putra, je že to neprimerno boljše v primerjavi s kupljenimi piškoti. Če pa uporabimo polnozrnato moko, manj sladkorja ali npr. med, pa namesto tega raje dodamo oreške (polnovredno živilo), so pa to že trije koraki naprej v pravo smer. Takšno pecivo je tudi veliko bolj nasitno in ga pojemo manj.
Še ena, ki je podlegla marketingu.
Datlji vsebujejo cca 65 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sladkorja. Ki se presnavlja popolnoma enako kot navaden sladkor. V bisvu je še slabši, saj vsebuje več fruktoze.
Večina presnih tortic kalorijsko večkrat preseže klasične biskvitne.
Med, razni sirupi (npr. javorov, agavin …) – njihova presnova je popolnoma enaka (kot tudi sestava sladkorjev) kot pri navadnem sladkorju. Edina prednost je, da gre za pri medu in javorovem sirupu za neprečiščen oz. “naravnen” vira sladkorja in se zato načeloma uvrščata med manj škodljive vrste sladkorja. Agavin sirup je že bolj predelan, predvsem pa vsebuje več fruktoze, ki je z vidika zdravja še bistveno bolj problematična kot glukoza.
Kokosov sladkor je pa slpoh nateg desetletja. Sladkor, ki je olnoma enak kot saharoza naj bi se presnavljal popolnoma drugače. Ja seveda. Če njegov GI merijo Filipinci. Ko so meritve skušali ponoviti Avstralci, niso niti približno prišli do tako nizkih številk, te so se vrtele tam okoli GIja saharoze, kar je priačkovano. Ampak škoda je bila že storjena in kokosov sladkor je novo čudežno sladilo (pa do njegovega negativnega vpliva na okolje sploh še prišli nismo).
No, v sadju je fruktoza, ki se presnavlja nekoliko ugodneje od saharoze.
Problem dodanega sladkorja so predvsem živila, ki ga vsebujejo, ker poleg sladkorja vsebujejo tudi najslabše in najcenejše sestavine. Govorimo o industrijskih piškotih, čokoladah, pecivu. Če pečemo doma, pa magari iz navadne moke, sladkorja in putra, je že to neprimerno boljše v primerjavi s kupljenimi piškoti. Če pa uporabimo polnozrnato moko, manj sladkorja ali npr. med, pa namesto tega raje dodamo oreške (polnovredno živilo), so pa to že trije koraki naprej v pravo smer. Takšno pecivo je tudi veliko bolj nasitno in ga pojemo manj.
[/quote]
Z drugim delom se načeloma strinjam. Edino pri oreščkih namesto moke. Tako pecivo je še bistveno bolj kalorično. To, da je kao polnovredno (kaj naj bi to sploh pomenilo) ti ob povečanem kaloričnem vnosu čisto nič ne pomaga.
S prvim pa ne. Fruktoza se nič bolj ugodno ne presnavlja kot glukoza. Viški fruktoze se v jetrih presnavljajo tako kot alkohol in povzročajo njihovo zamaščenost, ki lahko privede tudi do ciroze.
Trenutno me jem stvari, v katere je dodan sladkor. Pa ne zaradi novoletne zaobljube, niti zaradi kakšne instant diete, niti zaradi s strani plastične zvezdnice dobrohotno deljene modrosti ali bognedaj zaradi katere od n-blogerk/vlogerk/influencark&stuff.
Gre za to, da mi je telo po praznikih dalo vedeti, naj se malo umirim. Pa se nismo nažirali, je pa res, da hodiš po obiskih in imaš obiske, kjer je v decembru vedno kaj na mizi. Malo tu, malo tam, pa je hitro preveč. Tako da me te stvari v tem trenutku sploh ne vlečejo. Ne vem, koliko časa bo trajalo. Ko si bom zaželela koščka čokolade ali piškot pri kavi, bom pa sladko z veseljem pojedla.
Edini pravi recept je zmernost ter poslušanje svojega telesa. Vse drugo je…
Še ena, ki je podlegla marketingu.
Datlji vsebujejo cca 65 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sladkorja. Ki se presnavlja popolnoma enako kot navaden sladkor. V bisvu je še slabši, saj vsebuje več fruktoze.
Večina presnih tortic kalorijsko večkrat preseže klasične biskvitne.
Med, razni sirupi (npr. javorov, agavin …) – njihova presnova je popolnoma enaka (kot tudi sestava sladkorjev) kot pri navadnem sladkorju. Edina prednost je, da gre za pri medu in javorovem sirupu za neprečiščen oz. “naravnen” vira sladkorja in se zato načeloma uvrščata med manj škodljive vrste sladkorja. Agavin sirup je že bolj predelan, predvsem pa vsebuje več fruktoze, ki je z vidika zdravja še bistveno bolj problematična kot glukoza.
Kokosov sladkor je pa slpoh nateg desetletja. Sladkor, ki je olnoma enak kot saharoza naj bi se presnavljal popolnoma drugače. Ja seveda. Če njegov GI merijo Filipinci. Ko so meritve skušali ponoviti Avstralci, niso niti približno prišli do tako nizkih številk, te so se vrtele tam okoli GIja saharoze, kar je priačkovano. Ampak škoda je bila že storjena in kokosov sladkor je novo čudežno sladilo (pa do njegovega negativnega vpliva na okolje sploh še prišli nismo).
[/quote]
Vse je bolje od navadnega belega sladkorja ali bog ne daj glukoznega sirupa, ker je manj procesirano in ohrani tudi nekaj mineralov.
V nesladkanih datljih je samo njihov naravni sladkor.
Si že kdaj jedla presno tortico? Tega niti slučajno ne moreš pojesti toliko kot navadne torte. S tem, da ima poleg recimo datljev ali suhih sliv še čisti (nesladkan kakav) in mlete oreške. Vsak si lahko sam pogugla, kako “nezdravi” so datlji. Kalorije na sto gramov so primerljive, s tem, da presne torte težko poješ sto gramov, klasične pa komot.
Ti skratka trdiš, da so testenine enake testeninam, ne glede na to, iz kakšne moke so. Pa vemo, da ni tako, a ne. Hudič je v podrobnostih.
Še ena, ki je podlegla marketingu.
Datlji vsebujejo cca 65 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sladkorja. Ki se presnavlja popolnoma enako kot navaden sladkor. V bisvu je še slabši, saj vsebuje več fruktoze.
Večina presnih tortic kalorijsko večkrat preseže klasične biskvitne.
Med, razni sirupi (npr. javorov, agavin …) – njihova presnova je popolnoma enaka (kot tudi sestava sladkorjev) kot pri navadnem sladkorju. Edina prednost je, da gre za pri medu in javorovem sirupu za neprečiščen oz. “naravnen” vira sladkorja in se zato načeloma uvrščata med manj škodljive vrste sladkorja. Agavin sirup je že bolj predelan, predvsem pa vsebuje več fruktoze, ki je z vidika zdravja še bistveno bolj problematična kot glukoza.
Kokosov sladkor je pa slpoh nateg desetletja. Sladkor, ki je olnoma enak kot saharoza naj bi se presnavljal popolnoma drugače. Ja seveda. Če njegov GI merijo Filipinci. Ko so meritve skušali ponoviti Avstralci, niso niti približno prišli do tako nizkih številk, te so se vrtele tam okoli GIja saharoze, kar je priačkovano. Ampak škoda je bila že storjena in kokosov sladkor je novo čudežno sladilo (pa do njegovega negativnega vpliva na okolje sploh še prišli nismo).
[/quote]
Jao, blesavo multinično. Ti pa res nimaš pojma, si totalno blesavo.
Mislim, ti si pa nanizala toliko nesmislov, da sploh ne vem, kje začeti.
Gluten je beljakovina in če se kaj v telesu ne pretvori v sladkor so to beljakovine. Moke brez glutena vsebujejo kvečjemu več OHjev, kot moke z glutenom. Se pravi je vnos sladkornega stresa v telo (karkoli naj bi to že pomenilo) pri brezglutenskih mokah kvečjemu večji.
Suho sadje vsebuje od 40 do 70 g sladkorja na 100 g, odvisno od vrste.
Kaj misliš, da se zgodi s tem sladkorjem, ko vstopi v telo? Oz. zakaj bi se ta sladkor v telesu obnašal drugače kot navaden sladkor?
Kaj točno je v suhem sadju, da se od njega ne redimo?
Če vnesemo več kot porabimo, se zredimo.
[/quote]
Ja, vem, kaj te “daje”. Debelost in ne tisto, česar telo ni sposobno procesirati.
Naj ti svetujem, da se prepričaš, koliko je telo sposobno procesirati tisto “beljakovino”, imenovano gluten v teh novodobnih žitih, ki je naše telo ne pozna, kot je poznalo tisočletna žita in s tem ni imelo problemov.
Čemu se debelijo ljudje, ki niso bili nikoli debeli, že od otroških let?
Čemu imajo kar naenkrat sto in več težav, ki jih niso nikoli poznali?
Ter kaj povzroča, med drugim, pomanjkanje vitamina D3?
Ravno debeljenje okrog trebuha.
Zatem pa še vrste OHjev in zakaj pravzaprav potrebujemo sladkor.
Ko že omenjaš moke brez glutena, z več OH, čemu ne povzročijo sladkornega šoka, zaspanost, utrujenost, brezvoljnost? Ne napihnejo, ne zacementirajo črevesja?
Vse je bolje od navadnega belega sladkorja ali bog ne daj glukoznega sirupa, ker je manj procesirano in ohrani tudi nekaj mineralov.
V nesladkanih datljih je samo njihov naravni sladkor.
Si že kdaj jedla presno tortico? Tega niti slučajno ne moreš pojesti toliko kot navadne torte. S tem, da ima poleg recimo datljev ali suhih sliv še čisti (nesladkan kakav) in mlete oreške. Vsak si lahko sam pogugla, kako “nezdravi” so datlji. Kalorije na sto gramov so primerljive, s tem, da presne torte težko poješ sto gramov, klasične pa komot.
Ti skratka trdiš, da so testenine enake testeninam, ne glede na to, iz kakšne moke so. Pa vemo, da ni tako, a ne. Hudič je v podrobnostih.
[/quote]
100g veganske torte ima krepko več kalorij od 100g kakšne navadne skutne ali jogurtove torte.
Ok, kakšna torta s trojno čokolado je itak kalorijska bomba, ampak kalorijske bombe so vse presne tortice in nobene te kalorijske bombe ne moreš pojesti veliko!
Glede belega sladkorja je pa tako, da tisto malo, kar ga poješ, ni problem. Ravno te dni sem delala torto s 50g sladkorja v celi torti, 12 kosov, to je manj kot 5g na kos torte. Toliko je vrečkica sladkorja o espreso kavi, pa marsikdo brez slabe vesti strese celo vrečkico v kavo.
100g veganske torte ima krepko več kalorij od 100g kakšne navadne skutne ali jogurtove torte.
Ok, kakšna torta s trojno čokolado je itak kalorijska bomba, ampak kalorijske bombe so vse presne tortice in nobene te kalorijske bombe ne moreš pojesti veliko!
Glede belega sladkorja je pa tako, da tisto malo, kar ga poješ, ni problem. Ravno te dni sem delala torto s 50g sladkorja v celi torti, 12 kosov, to je manj kot 5g na kos torte. Toliko je vrečkica sladkorja o espreso kavi, pa marsikdo brez slabe vesti strese celo vrečkico v kavo.
[/quote]
Meni ne gre toliko za kalorije, ker težav s težo nimam, nisem debela, ne hujšam. Pri meni je problem že majhen vnos sladkorja v obliki čokolade, sladkarij….in ne kot sadje. Po banani, datljih..se počutim normalno, dobro. Tudi kava je pri meni grenka, čaj prav tako. To vse pijem grenko, brez problema. Tudi med dobro prenašam. Ko pa pojem kakšno industrijsko sladkarijo, piškote, čokolado, pa sem takoj fuč..
Forum je zaprt za komentiranje.