Osamljena sem
Še eno poletje je brez ljubezni, brez seksa, brez prijateljev…. Še eno izgubljeno poletje….
Na Bled hodim vsako leto, pa nikoli nisem spoznala niti enga samega človeka. V hribe hodim redno, nikoli nikogar ne spoznam. Stalno nekam hodim in grem in nikoli nikogar ne spoznam. Vedno sem sama, osamljena in predvsem revna. Pa nisem debla, niti grda, niti nič od tega….
Samo grozno sem sama, osamljena…. Skratka dogaja se mi krivica vseh krivic.
In tako je vsako leto. Vsako leto hodim po hribih sama, vsako leto se hodim kopat sama. Nikoli nikogar ne spoznam. Nikoli nikogar!! In to že na leta. Osamljena sem. Vsak dan spim sama. Drugi so rekli, da sem postala čedna, ampak to je bilo že pred leti… sosed je rekel, da taka ženska kot sem jaz ne more niti imeti, ne službe, ne nič, da to ni normlano.
In res ni…. Ne more biti.
Na tem svetu ni drugega kot krivice. Ni drugega kot krivice. Samo krivica….
Tako sem jezna, ker bo še eno poletje mimo, jaz pa spet osamljena in sama s sanjami, kjer se vsako noč zbujam mokra kot ta največja kur*ba. V realnosti pa kontra.
In tako je vsako leto. Vsako leto hodim po hribih sama, vsako leto se hodim kopat sama. Nikoli nikogar ne spoznam. Nikoli nikogar!! In to že na leta. Osamljena sem. Vsak dan spim sama. Drugi so rekli, da sem postala čedna, ampak to je bilo že pred leti… sosed je rekel, da taka ženska kot sem jaz ne more niti imeti, ne službe, ne nič, da to ni normlano.
In res ni…. Ne more biti.
Na tem svetu ni drugega kot krivice. Ni drugega kot krivice. Samo krivica….
Tako sem jezna, ker bo še eno poletje mimo, jaz pa spet osamljena in sama s sanjami, kjer se vsako noč zbujam mokra kot ta največja kur*ba. V realnosti pa kontra.[/quote]
Kakšna krivica?Tu ne vidim nobene krivice.
Očitno se ne potrudiš ne pri komunikaciji, ne pri pridobivanju denarja…
Samo ničesar ne pade…
In tako je vsako leto. Vsako leto hodim po hribih sama, vsako leto se hodim kopat sama. Nikoli nikogar ne spoznam. Nikoli nikogar!! In to že na leta. Osamljena sem. Vsak dan spim sama. Drugi so rekli, da sem postala čedna, ampak to je bilo že pred leti… sosed je rekel, da taka ženska kot sem jaz ne more niti imeti, ne službe, ne nič, da to ni normlano.
In res ni…. Ne more biti.
Na tem svetu ni drugega kot krivice. Ni drugega kot krivice. Samo krivica….
Tako sem jezna, ker bo še eno poletje mimo, jaz pa spet osamljena in sama s sanjami, kjer se vsako noč zbujam mokra kot ta največja kur*ba. V realnosti pa kontra.[/quote]
To ni krivica, to je realnost. Kako to spremenit je pa zgodba zase, ki jo vsak piše po svoje in samo njemu ustreza.
Ne bodi preveč izbirčna. Kar nekoga se primi, ki se ti zdi, da ti vsaj malo ustreza. Potem boš našla še več njegovih dobrih lastnosti.
Najslabše je to, da si delamo neko idealizirano podobo, ki je ni ali poosebljamo nekoga, ki je že oddan ali nedosegljiv in razmišljamo, kako bi bil on fajn zame. Tudi to ne bi šlo, ker ima tudi on slabe lastnosti.
Kar poskusi z nekom , ki ti vsaj malo ustreza in odnos nadgrajuj.
Enemu, ki z lahkoto navezuje stike, je to tako enostavno kot vdih in izdih.
Drugemu, ki tega ne zmore, je pa to kot da mi moral potiskati skalo v hrib.
Delaj na sebi. Hoja v hribe se mi zdi že ena taka super stvar, ki vpliva tudi na zdrav duh.
Zjutraj in zvečer se sprosti in trikrat izreči, na primer, s soljudmi imam sproščene in pristne odnose…. ali v komunikaciji s soljudmi sem sproščena. ali Popolnoma in čudežno sem osvobojena vseh blokad, ki mi preprečujejo sproščene odnose/ komunikacijo s soljudmi…….
malo se pozanimaj za tehnike samozdravljenja oz. samospreminjanja, kot je EFT – poglej na spletu, ali avtogeni trening ali Tre tehnika ali joga…. Vztrajaj in disciplinirano trdo delaj na poti svojih sprememb.
Opazuj uspešne ljudi in jih kopiraj.
Ti želim, da se si odpre, da cel kozmos pozitivno valuje s tabo in da boš čim prej uspešno zaživela življenje polno smeha in veselja.
osamljena pošlji mejl pa neboš več osamljena bova skupaj hodila vse povsod milangabro@gmail.com
In tako je vsako leto. Vsako leto hodim po hribih sama, vsako leto se hodim kopat sama. Nikoli nikogar ne spoznam. Nikoli nikogar!! In to že na leta. Osamljena sem. Vsak dan spim sama. Drugi so rekli, da sem postala čedna, ampak to je bilo že pred leti… sosed je rekel, da taka ženska kot sem jaz ne more niti imeti, ne službe, ne nič, da to ni normlano.
In res ni…. Ne more biti.
Na tem svetu ni drugega kot krivice. Ni drugega kot krivice. Samo krivica….
Tako sem jezna, ker bo še eno poletje mimo, jaz pa spet osamljena in sama s sanjami, kjer se vsako noč zbujam mokra kot ta največja kur*ba. V realnosti pa kontra.[/quote]
To pa samo moški piše.
Ženske niso nikoli neopažene, le moških ne opazijo.
Tako, da to ne drži, jezni dec!
Sam veš, da je sama le tista, ki noče pobrati vsakega klumpa, ki se valja in nastavlja na vsakem koraku.
Počisti pri sebi, dec, ki pišeš oslarije.
Luna še ni polna.
Mene pa tole res čudi, da te noben moški ne opazi.
Kaj pa počneš oz ne počneš, da te ne opazijo?
Glede krivice pa- ne glede na to, kaj se ti dogaja, si ti tista, ki imaš vse niti življenja v svojih rokah. Če ne ge naravnost, zavij v desno in če tam ne pa na levo in če še to ne, pa rikverc in še enkrat pogledat, kje ne delaš ok….
Ne takoj obtožit poletje, da bo ponovno osamljeno, brez sexa in prijateljev. Nič ne pričakuj in se samo uživaj v svojih potepanjih. Ker če pogleduješ naokoli, kje bo kaka žrtev, da te reši osamljenosti, bodo vsi zbežali.
Včlani se v planinsko društvo in boš tam spoznala ljudi ki boste imeli nekaj skupnega. Potem se to razvije v kako druženje ob kavici med tednom ter postanete prijatelji. Se podružite na kakem pikniku kamor pridejo še novi obrazi. In stvar se začne razvijati. Ali pa če imaš čas pojdi za prostovoljko v kak zavetišče ali v kak dom starejših občanov. Imam pa občutek, da morda si na pogled res ok karakter je pa hm hm
Forum je zaprt za komentiranje.