Osamljena sem
Nimam težav z navezovanjem stikov z ljudmi, ko pa gledam okoli sebe te kao osamljene, mislim sori, osamljeni so večinoma zato, ker vihajo nos nad vsem in ker nihče za njih ni dovolj dober! Roko na srce, večinoma je tako! Ni ti treba biti nek doktor komunikacije, da navežeš stik, ker nas je več kot dovolj komunikativnih, ki ogovorimo tudi tiste nekomunikativne…
Hoja v hribe je fajn, ja, ampak ne za osamljene, ker jih to porine še bolj v osamljenost. Tam so sami s sabo. Če že hribi, potem kako društvo, ki organizira izlete v hribe za svoje člane, da vsaj hodijo v skupini in medtem trenirajo pogovarjanje ter ugotovijo, da so tudi ljudje, nad katerimi vihajo nosove, čisto ok ljudje in vredni njihove pozornosti!
Osamljena sama, kontaktiraj me prosim po e-mailu: labello400@gmail.com
Sem samski…več pa na mailu!
Jaz sem tudi stalno sam, in definitivno ne klasičen tip. Malo umetniški, z določenimi problemi, ki jih marsi kdo nima oz. ne bi smel imet. Res da se počutim noro sam, stareji kot sem slabše je (jih štejem 37 sedaj) in nekako uničen in v depresiji z dodatkom anksioznosti, ampak očitno je že od nekdaj tako. Ljudje me ne razumejo, sploh ko me pogledajo ne opazijo nič takega, na meni zakaj bi moral biti depresiven. Navzven, se morda res nič ne opazi, je pa zato moja notranjost kompleksnejša, ali morda moja osebnost krhejša… Ampak vse je v glavi spet. Tudi moč in zagnanost/motivacija.
Jaz tudi, prav tako, kamorkoli grem nobenega ne spoznam, redko kdaj h komu pristopim, ker ponavadi nisem razpoložen, včasih pa h komu brez problemov, vse je v glavi ne…
Osebno, se počutim močno odtujen od tega sveta in sam, utrujen… osamljen. Nisem osladen tip in zaradi punce se ne bom metal na kolena, pa tudi z vsako se res ne bi dal. Ampak vseeno mislim, da nisem tako zahteven. Kar se partnerice tiče; hrepenim po eni takšni osebi, da bi mi bila zanimiva, da bi mi bila všeč in ne pre daleč, tako da se lahko druživa, seveda… Imel sem nekaj punc a vedno znova ugotovil, da to ni bilo to kar sem želel oz. potreboval.
ampak še nikoli nisem bil zares srečen v nobeni od mojih kratkotrajnih vez. Zelo sem nesrečen, ko sem tako osamljen, dalj časa, saj me je strah, da bom za vedno osamljen. Več ki sem sam, bolj absurdno se mi zdi vse skupaj, več je strahov in bolj sem živčen in ja… tudi jezen. Jezen na neko nepravičnost ki jo čutim. Imam občutek da se nam enim res godi krivica, eni enostavno nimamo teh veščin, ki jih večina ima pri spoznavanju, flirtanju itd… Eni smo polni tudi bremen, ki se še posebno nam samim zdijo najtežja. Ampak včasih vse kar potrebujemo je kvalitetna družba in depresija kar splahni, tudi za dlje časa… Samo to ni kar tako spet 🙂
Mah samo toliko, … če bi kdo rad kaj razpravljal, oz. mi pisal iz kakršnega koli razloga (saj ne, da je rezlog zares potreben) bo dobrodošel na mojem e-mailu abysssius@yahoo.com
LP
Kaj ko bi šla kam na počitnice v tople kraje, kjer so ljudje bolj topli in odprti? Jaz sem šla dooolgo nazaj sama v Beograd, pogledat sorodnike. Sem šla sama po BG, na kosilo, na kavo…Samo en dan sem bila tam sama, pa sem stik navezala. En tip, natakar, je rekel: Kaj?? Samska si??? Pridi zvečer, če hočeš, na splav, da ti zrihtamo enega!!…:D To je bilo res, po 5 min debate…Niso tako zategnjeni kot tukaj…
Drugače pa po moje tudi jug Hrvaške obale že je bolj odprt, da pa južneje ne govorim…Pejdi tja, kjer je toplo in so zato ljudje več zunaj in bolj odprti…Portugalci so tudi prijazni, pa baje tudi Irci…
Pa južna Italija.
Če si brezposelna, ni problem, iz Trsta je bil avion na Malto v jeseni 2021 – 15 eur!!!
Vem, da je star post, samo hotela sem malo dodati, za vse osamljene samske. Če bo kdo še kdaj to bral…
Pa srečno vsem nam!:)
Forum je zaprt za komentiranje.